Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost.
Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?
"Medena afera" in nehoteno posploševanje sta najbolj prizadela številne čebelarje, ki pridelujejo neoporečen med
“Jaz se počutim slabo,” pripoveduje Jože Kokl, čebelar iz Potoč pri Preddvoru, iz družine, v kateri se že štiri desetletja ukvarjajo s čebelarstvom, danes pa skrbijo za 200 čebeljih družin. Kot pravi njegov sin Tomaž Kokl, prav tako čebelar, so se “do zdaj borili, da bi bil neoporečen, ta afera pa je uničila ves ugled“.
Čebelarji se že od zgodnjih 80. let prejšnjega stoletja spopadajo z varojo, škodljivcem, ki ogroža zdravje čebel in čebeljih družin. “Gre za bolezen, ki pri čebelarstvu povzroča največjo gospodarsko škodo. Če je čebelar ne zdravi, bi lahko v dveh letih ostal brez čebel,” pojasnjuje dr. Peter Kozmus iz Čebelarske zveze Slovenije, tudi sam čebelar in strokovnjak za kranjsko čebelo.
Pri iskanju možnosti za njeno zatiranje tako čebelarji že leta iščejo rešitve, nekateri med njimi tudi take, ki obljubljajo dvomljive bližnjice. Taki sumljivi “naravni” pripravki so v obtoku že kar nekaj časa. Na primer v arhivu foruma spletne strani slovenski-čebelarji.com lahko tako beremo o posvetovanjih čebelarjev v zvezi z uporabo nepreverjenih in sumljivih snovi in trgovcev z njimi. “Med čebelarji se je govorilo, da nekateri odhajajo na Vrhniko po zdravila, ni se vedelo, kaj je v zdravilih, zato je Čebelarska zveza pozivala k preiskavi. Verjetno je šlo za zaprt krog, te govorice so prihajale zelo poredko,” pripoveduje Kozmus.
Sumljivi trgovec, ki ga je pred dnevi v posebnem poročilu razkrila Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, naj bi bilo vrhniško podjetje Apis, lastnika Marka Debevca so v preteklosti že večkrat obravnavali zaradi nedovoljene nezakonite distribucije zdravil. V tokratni preiskavi, ko so inšpektorji opravili navidezen nakup, odrejena pa je bila tudi hišna preiskava, so zasegli številne kemikalije. Po besedah dr. Jerneja Drofenika iz Uprave za varno hrano so našli “15 različnih snovi, fitofarmacevtska sredstva, ki so v Evropi prepovedana in se v kmetijski rabi ne smejo uporabljati”. Te snovi so amitraz, rotenon in klorfenvinfos.
Ob tem v Upravi za varno hrano napovedujejo novo obsežno preiskavo, v kateri bi se posvetili predvsem čebeljemu vosku, ki lahko prav tako vsebuje nevarne kemikalije, še posebej sporen pa naj bi bil zaradi mešanja satja med čebelarji.
Uprava za varno hrano je ob tem tudi ovadila Debevca, ki naj bi kar desetletje nezakonito izdeloval fitofarmacevtske izdelke za odpravo varoje pri čebelah in jih prodajal na črnem trgu. A zakaj se desetletje ni koreniteje ukrepalo? Direktor Uprave za varno hrano dr. Janez Posedi je zanikal neaktivnost uprave. Po njegovih besedah so proti njemu ukrepali že nekajkrat, a se je vedno uspešno prilagodil. Ostrejše ukrepanje jim je omogočila šele nedavno spremenjena zakonodaja, ki po novem dovoljuje tudi preiskave v zasebnih prostorih.
Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali del vzrokov za odločanje nekaterih čebelarjev za trgovanje z vrhniškim trgovcev tiči tudi v ceni uradno predpisanih zdravil, ki so obvezna in za marsikoga draga. Slovenija ima po Posedijevih besedah to posebnost, da za zdravje čebel skrbi Nacionalni veterinarski inštitut, ki ureja tudi distribucijo zdravil. “Cene v Sloveniji bistveno odstopajo od cen drugod, s tem je povezanih več vprašanj.”
Kot je pojasnil dr. Tadej Malovrh, predstojnik Nacionalnega veterinarskega inštituta, je odstotek čebelarjev, ki čebele zdravijo z uradno registriranimi zdravili, majhen:
“V Sloveniji je bil leta 2014 odstotek preskrbe z uradnimi zdravili od 22 do 32-odstoten, letos pa opažamo 10-odstotni porast.”
Malovrh del krivde za to pripisuje tudi Čebelarski zvezi: “Pričakoval bi, da ČZS v tem položaju sodeluje z veterinarji, imam občutek, da ČZS in njeno ožje vodstvo nenehno iščeta razloge, da preskrba ne steče tako, kot je treba.”A vendarle naj nas ti podatki ne napeljejo k napačnemu in posplošenemu sklepu, opozarja. “Želim, da je to jasno poudarjeno: ne gre za vse čebelarje – nekateri delajo dobro in imajo neoporečen med. Njim se je zgodila kar velika krivica.”
V Čebelarski zvezi ob tem poudarjajo, da čebelarjem ponujajo vse potrebno svetovanje.
“Vsako leto imamo več deset usposabljanj na to temo. Če upoštevajo naše napotke, je med lahko varen.” – Andreja Kandolf Borovšak
Medena afera je marsikoga streznila, a vendarle, kot svari ekološki čebelar Franci Trček, ugled slovenskega medu ne sme biti omajan, spremeniti pa se morajo nekateri čebelarji. “Čebelarji se bodo morali zamisliti, spremeniti način zdravljenja, ki samo niti ni tako zapleteno. Samo preklopiti bo treba na to, zamenjati vosek in bo.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost.
Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?
"Medena afera" in nehoteno posploševanje sta najbolj prizadela številne čebelarje, ki pridelujejo neoporečen med
“Jaz se počutim slabo,” pripoveduje Jože Kokl, čebelar iz Potoč pri Preddvoru, iz družine, v kateri se že štiri desetletja ukvarjajo s čebelarstvom, danes pa skrbijo za 200 čebeljih družin. Kot pravi njegov sin Tomaž Kokl, prav tako čebelar, so se “do zdaj borili, da bi bil neoporečen, ta afera pa je uničila ves ugled“.
Čebelarji se že od zgodnjih 80. let prejšnjega stoletja spopadajo z varojo, škodljivcem, ki ogroža zdravje čebel in čebeljih družin. “Gre za bolezen, ki pri čebelarstvu povzroča največjo gospodarsko škodo. Če je čebelar ne zdravi, bi lahko v dveh letih ostal brez čebel,” pojasnjuje dr. Peter Kozmus iz Čebelarske zveze Slovenije, tudi sam čebelar in strokovnjak za kranjsko čebelo.
Pri iskanju možnosti za njeno zatiranje tako čebelarji že leta iščejo rešitve, nekateri med njimi tudi take, ki obljubljajo dvomljive bližnjice. Taki sumljivi “naravni” pripravki so v obtoku že kar nekaj časa. Na primer v arhivu foruma spletne strani slovenski-čebelarji.com lahko tako beremo o posvetovanjih čebelarjev v zvezi z uporabo nepreverjenih in sumljivih snovi in trgovcev z njimi. “Med čebelarji se je govorilo, da nekateri odhajajo na Vrhniko po zdravila, ni se vedelo, kaj je v zdravilih, zato je Čebelarska zveza pozivala k preiskavi. Verjetno je šlo za zaprt krog, te govorice so prihajale zelo poredko,” pripoveduje Kozmus.
Sumljivi trgovec, ki ga je pred dnevi v posebnem poročilu razkrila Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, naj bi bilo vrhniško podjetje Apis, lastnika Marka Debevca so v preteklosti že večkrat obravnavali zaradi nedovoljene nezakonite distribucije zdravil. V tokratni preiskavi, ko so inšpektorji opravili navidezen nakup, odrejena pa je bila tudi hišna preiskava, so zasegli številne kemikalije. Po besedah dr. Jerneja Drofenika iz Uprave za varno hrano so našli “15 različnih snovi, fitofarmacevtska sredstva, ki so v Evropi prepovedana in se v kmetijski rabi ne smejo uporabljati”. Te snovi so amitraz, rotenon in klorfenvinfos.
Ob tem v Upravi za varno hrano napovedujejo novo obsežno preiskavo, v kateri bi se posvetili predvsem čebeljemu vosku, ki lahko prav tako vsebuje nevarne kemikalije, še posebej sporen pa naj bi bil zaradi mešanja satja med čebelarji.
Uprava za varno hrano je ob tem tudi ovadila Debevca, ki naj bi kar desetletje nezakonito izdeloval fitofarmacevtske izdelke za odpravo varoje pri čebelah in jih prodajal na črnem trgu. A zakaj se desetletje ni koreniteje ukrepalo? Direktor Uprave za varno hrano dr. Janez Posedi je zanikal neaktivnost uprave. Po njegovih besedah so proti njemu ukrepali že nekajkrat, a se je vedno uspešno prilagodil. Ostrejše ukrepanje jim je omogočila šele nedavno spremenjena zakonodaja, ki po novem dovoljuje tudi preiskave v zasebnih prostorih.
Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali del vzrokov za odločanje nekaterih čebelarjev za trgovanje z vrhniškim trgovcev tiči tudi v ceni uradno predpisanih zdravil, ki so obvezna in za marsikoga draga. Slovenija ima po Posedijevih besedah to posebnost, da za zdravje čebel skrbi Nacionalni veterinarski inštitut, ki ureja tudi distribucijo zdravil. “Cene v Sloveniji bistveno odstopajo od cen drugod, s tem je povezanih več vprašanj.”
Kot je pojasnil dr. Tadej Malovrh, predstojnik Nacionalnega veterinarskega inštituta, je odstotek čebelarjev, ki čebele zdravijo z uradno registriranimi zdravili, majhen:
“V Sloveniji je bil leta 2014 odstotek preskrbe z uradnimi zdravili od 22 do 32-odstoten, letos pa opažamo 10-odstotni porast.”
Malovrh del krivde za to pripisuje tudi Čebelarski zvezi: “Pričakoval bi, da ČZS v tem položaju sodeluje z veterinarji, imam občutek, da ČZS in njeno ožje vodstvo nenehno iščeta razloge, da preskrba ne steče tako, kot je treba.”A vendarle naj nas ti podatki ne napeljejo k napačnemu in posplošenemu sklepu, opozarja. “Želim, da je to jasno poudarjeno: ne gre za vse čebelarje – nekateri delajo dobro in imajo neoporečen med. Njim se je zgodila kar velika krivica.”
V Čebelarski zvezi ob tem poudarjajo, da čebelarjem ponujajo vse potrebno svetovanje.
“Vsako leto imamo več deset usposabljanj na to temo. Če upoštevajo naše napotke, je med lahko varen.” – Andreja Kandolf Borovšak
Medena afera je marsikoga streznila, a vendarle, kot svari ekološki čebelar Franci Trček, ugled slovenskega medu ne sme biti omajan, spremeniti pa se morajo nekateri čebelarji. “Čebelarji se bodo morali zamisliti, spremeniti način zdravljenja, ki samo niti ni tako zapleteno. Samo preklopiti bo treba na to, zamenjati vosek in bo.”
Kako nemočen je posameznik proti sistemu, če se ta odloči, da bo teptal njegove pravice, dobro ve Breda Vrhunec. Kot pravi sama, gre za zgodbo Davida proti Goljatu. Vzrok je v hrupu s ceste in železnice ob njeni hiši, zaradi katerega njena družina dobesedno ne more spati. Lani, ko je Slovenija med drugim prejela opomin zaradi neupoštevanja evropske direktive na področju hrupa, je Breda Vrhunec postala članica ekspertne skupine za hrup pri Evropski komisiji. Z njo se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter instrumentalistka, književnica, slikarka, aranžerka glasbe in članica Mense Nina Pečar tokrat komentirata izbor oddaj, v katerih se zrcali naš odnos do okolja.
Povzetke komentirata okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter umetnica in ena od najinteligentnejših ljudi v Sloveniji, članica Mense, Nina Pečar.
Odnos do kulture na primeru prirodoslovnega muzeja in platforme Inde s komentarjem Gaje Brecelj.
Inšpekcijske službe so se že med letošnjo turistično sezono sistematično lotile tistih, ki zlorabljajo sistem in na črno oglašujejo in oddajajo nepremičnine
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski je ob nastopu svoje funkcije povedala, da bo angažirana zagovornica kakovostnega javnega servisa, ne pa fikus v dnevni sobi nacionalke. Kaj žuli gledalce, poslušalce in uporabnike naših spletnih strani?
Medtem ko v dolini Soče umrljivost zaradi azbesta še zmeraj raste, v Anhovem zdaj sosežigajo odpadke, kot so gume, plastika, odpadna olja, topila. Zakaj se prebivalci kljub zagotovilom, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, bojijo izpustov, ki nastajajo pri sosežiganju odpadkov v cementarni Salonit Anhovo?
Kar 70 odstotkov samozaposlenih plačuje prispevke od najnižje zavarovalne osnove. Ta je določena na podlagi fiktivnega dohodka. Problem nastane, ko zaslužijo še manj od te osnove. Bi morali upoštevati dejanske dohodke?
Zaradi grožnje z večmilijonsko tožbo Evropske komisije proti Sloveniji bo ministrstvo za okolje in prostor z desetletno zamudo ta teden v naglici dalo v javno obravnavo operativni program varstva pred hrupom. Gre za program, ki ne bo imel nobenih učinkov, saj bo sprejet za nazaj na podlagi starih strateških kart hrupa. Zavlačevanje pri pripravi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, ta bo zato morala plačevati visoke kazni, temveč bo vplivalo tudi na zdravje ljudi. Kako ministrstvo odpravlja eno izmed 31-ih slovenskih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja?
V Sloveniji je več kot 90 tisoč samostojnih podjetnikov. Med njimi so tudi prodajalke v kioskih in trafikah, ki jih boste slišali v današnji oddaji. Za mizerno plačilo delajo po 300 ur na mesec, dopusta in bolniške odsotnosti ne poznajo. Druge izbire, kot je odprtje s.p.-ja, niso imeli. Podobno doživljajo tudi številni visoko izobraženi samostojni podjetniki, kot so lektorice in lektorji.
Sedem dreves, ki jih bo mestna občina ob prenovi tržnice podrla, bo zamenjalo 14 novih, civilna iniciativa pa pogreša dialog
Poslušalka se zaradi nestrokovno opravljenih melioracijskih del že več kot tri desetletja sooča s poplavami reke Bolske, ki njeno hišo odrežejo od sveta. Po letih tožarjenj z okoljskim ministrstvom je sodbo končno dobila, država je plačala več kot 100.000 evrov za sanacijo, ki pa je stanje le še poslabšala. Kam je odtekel ta denar?
Elektrarne na reki Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Okoljsko poročilo za trenutno aktualno hidroelektrarno Hrastje-Mota je negativno, toda Mura je vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, kar bi lahko predstavljalo osnovo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja. Kakšne načrte ima investitor in zakaj jim večina prebivalcev Pomurja in okoljevarstveniki ostro nasprotujejo?
Enaka embalaža, drugačna vsebina pri prehranskih izdelkih v različnih državah – praksa, ki je bila že nekaj časa predmet gostilniških debat, po politični ofenzivi iz držav Višegrajske skupine pa je postala tudi izpostavljena tema v Evropski uniji. Raziskave v državah tako imenovanega »vzhoda« so pokazale, da razlike obstajajo, ni pa še splošnega strinjanja ali načrta, kako obravnavati to problematiko. V oddaji pregledamo rezultate slovenskih raziskav in se vprašamo o etičnosti ravnanja ponudnikov in odgovornosti potrošnikov.
Nov val podražitev bančnih storitev pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Skoraj vse bodo podražile svoje osnovne storitve, nekatere pa uvajajo tudi povsem nova nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico ali plačilno kartico v tujini, kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu. Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najbolj ugodno banko, je predstavila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Kolektivna tožba je pravni institut, ki omogoča zaščito pravic v primerih, ko je za praviloma manjše vrednosti oškodovano večje število potrošnikov. Predlog zakona po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča krepi nadzor nad monopolisti in varuje potrošnike. Ti sicer države ali po tem zakonu ne bodo mogli tožiti, prav tako naj zakon ne bi veljal za nazaj. Kaj to pomeni denimo za kreditojemalce v švicarskih frankih, ki so vložili že okoli 100 tožb, ali pa za lastnike vozil, v katera je Volkswagen vgradil sporno programsko opremo za goljufanje na testih izpušnih plinov?
Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, zabeležili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih materialnih dokazov se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala.
Gospodarska rast že dolgo ni bila tako visoka in registrirana brezposelnost pada, a je med iskalci zaposlitve veliko visoko izobraženih
Čez dva tedna bo morala prostore nekdanje tovarne Inde v Kopru zapustiti Ustvarjalna platforma Inde, ki je v treh letih delovanja iz ruševin ustvarila prostor alternativne kulture. Prizorišče je gostilo koncerte, okrogle mize in solidarnostne akcije, namenjene predvsem mladim, ter tako zagotavljalo vsebine, ki jih v komercialnih ustanovah ni bilo mogoče dobiti. Zdaj mora skoraj stočlanska skupnost aktivistov zaradi prodaje prostorov te zapustiti. Na obali je tako ugasnil še zadnji avtonomno delujoč prostor, koprska občina pa za delovanje skupnosti nima posluha. Kam se bodo odpravili mladi?
»Priti iz Kopra do Ljubljane z vlakom je vedno velika avantura« – so bile besede enega od čakajočih na železniški postaji v našem največjem obalnem mestu. Že nekaj časa namreč od Kopra do Divače proti Ljubljani vlakov ni oziroma so redki, sicer pa so za potnike organizirani nadomestni avtobusni prevozi, kar zna biti še posebej nepraktično za tiste, ki hočejo na pot s kolesom. Prvi nadomestni avtobusni prevozi namesto vlakov so bili organizirani že leta 2014, ko je tudi železniško infrastrukturo uničil žled. A tudi po več kot treh letih ostajajo avtobusi od Obale do Ljubljane in nazaj z vozovnico za vlak. Zakaj in katere so še tiste proge, ki bi jih radi prevozili z vlakom, pa vas po teh pelje avtobus, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Neveljaven email naslov