Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, vsak dan dobiva elektronsko pošto, klice, pisma, v katerih mu občinstvo sporoča pripombe, kritike, pobude, tudi pohvale. Lani je prejel skoraj 1600 odzivov občinstva, največ jih je bilo povezanih s televizijskim programom (730), Radiu Slovenija pa so poslušalci namenili 90 odzivov.
“Radijskih poslušalcev ne žuli veliko stvari, na Prvem programu in na Valu 202 imajo poslušalci pripombe na izbor glasbe, deset pripomb je bilo na račun Studia ob 17. na Prvem programu, poslušalci so v pripombah očitali neuravnoteženo sestavo gostov. Vedno so očitki, da ni bilo teh, da ni bilo dovolj onih. Bila pa je tudi kritika na račun Petkove centrifuge, v kateri naj bi bilo nekaj žaljivega o cerkvi in vernikih.”
Mora novinar res za vsako ceno iskati še drugo stran, drugo mnenje, celo v primerih, ko je to profesionalni nesmisel? Lado Ambrožič odgovarja, da je tako zapisano v Poklicnih merilih: “Uravnoteženost je v teh merilih omenjena najmanj desetkrat. Zdaj se pogovarjamo, da bi Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTVS spremenili. Uravnoteženost ne za vsako ceno, a če je tema politika ali kaj podobnega, je dobro, da sta zastopani obe strani, sicer pa je treba za oddaje izbrati kompetentne goste.”
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ki ne obravnava anonimnih, zlonamernih, neutemeljenih, žaljivih sporočil, v poročilu za leto 2015 omenja, da so včasih odzivi občinstva tudi orkestrirani.
“Seveda so orkestrirani. In to me jezi. Isti tekst se pojavi petdesetkrat. Sicer sem zadovoljen, če dobim petdeset odzivov na isto temo, a različnih … Ko pa rečem, da so orkestrirani, jih že dobim po glavi. Trdijo, da to ni res.”
Pri ocenjevanju dela programskih ustvarjalcev so za varuha ključna Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija: “Če dobim pritožbo na kakšno zadevo, to najprej poslušam, gledam, da se prepričam, kaj je res, včasih za mnenje vprašam še koga drugega. Pritožbo posredujem uredniku, tudi avtorju. In potem čakam odgovor. Želim argumentiran odgovor, ki pa ga ne dobim vedno. Tako je nastal problem, ki smo ga imeli na Programskem svetu RTVS, ko se je osemnajst neodgovorjenih pritožb valjalo že pol leta, leto, nekaj mesecev, ker so se uredniki, ki bi morali odgovoriti na te pritožbe, malo sprenevedali ali pa niso imeli pravega odgovora. To je najhuje, če ne znaš argumentirano odgovoriti.”
Vse več je tudi primerov, ko o konkretnih prispevkih odloča sodišče. Med temi osemnajstimi je primer, ko je sodišče že razsodilo v korist novinarja. Kaj pa zdaj? Bo o tem še enkrat razsojal Programski svet? Ali varuh? Lado Ambrožič: “Ne, ne bo. Bi pa omenil Novinarsko častno razsodišče. V enem primeru sem napisal drugačno mnenje kot častno razsodišče Društva novinarjev. Vztrajam pri svojem mnenju, spoštujem pa tudi njihovo odločitev. Tu je malo konflikta, ni pa velik konflikt. Oni imajo kodeks, mi imamo poklicna merila, ki so strožja. Mi smo javni servis, zavezani smo javnosti, spoštovati moramo mnenja in pritožbe gledalcev in poslušalcev. Mi je žal, da se tukaj ne ujemamo, ne morem pa nekaj napisati, o čemer nisem prepričan.”
Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTVS, pravi, da je še vedno papirnati tiger: “Nič ne bi bilo treba spremeniti, le spoštovati bi morali pravila o delovanju varuha, argumentirano odgovarjati na pripombe občinstva in na varuhove zahteve.”
Po tem pravilniku nesodelovanje z varuhom šteje kot kršitev delovnih obveznosti, kar lahko pomeni tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi: “(smeh) To sicer piše … Tega pa nihče ne bo zahteval. Če bi, bi jaz to zagotovo preprečil. Ko gre za odgovornost, ne gre za kazni, želim pa, da o pritožbah razpravljamo.”
Ocenjevanje konkretnega novinarskega dela se je preselilo na Programski svet RTV, v parlament. Zdi se, da je to večkrat politični boj in ne strokovna razprava. “To je jasno. Vsaka politika si želi imeti vpliv, ki ga poskuša doseči na različne načine, z zmerjanjem ali kako drugače. Ocenjevanje je stvar novinarjev, urednikov, odgovornih urednikov, direktorjev. Gledalci in poslušalci pa imajo pravico, da povedo svoje mnenje, opozarjajo na napake, pomanjkljivosti, ki jih varuh posreduje Programskemu svetu. Ta ne ocenjuje, temveč o tem razpravlja, kar je prav. Ne vtikajo se v program, kar smo slišali na protestu novinarjev. Nihče se ne vtika v program, tudi varuh ne. To je stvar urednikov in novinarjev. Konec zgodbe.”
So vsi programski svetniki strokovno usposobljeni, da lahko presojajo o delu novinarjev, urednikov? “To so pametni ljudje, demokrati, ki tam ne dopuščajo solo akcij raznih strankarskih eksponatov.” Kaj pa napovedana seja parlamentarnega odbora za kulturo, kjer naj bi (spet) razpravljali o pristranskem poročanju RTV? Je to primeren prostor za tako razpravo? “Ne. Razen, če bi bilo to res. Kot varuh ugotavljam, da je pristranskosti zelo malo. Tu gre za druge zadeve, politika si skuša s to debato zagotoviti vpliv. Ni opravičila, ni nobene potrebe, da razpravljajo tam.”
“Tudi sam pogosto napišem pohvalo, kar se mi zdi pošteno, pravično. Če sem lahko kritičen, imam pravico tudi pohvaliti.”
Lado Ambrožič je že tri leta varuh pravic gledalcev in poslušalcev, napoveduje pa, da funkcije ne namerava opravljati do iztega petletnega mandata. Zakaj? “Če ti ne dajo možnosti v hiši, da predstaviš svoje ugotovitve, letna poročila, potem naj si poiščejo drugega. Nekateri bi želeli, da je varuh poštar, jaz s svojo izobrazbo in svojimi izkušnjami ne morem biti le poštar.”
O varuhu pravic gledalcev in poslušalcev RTVS najdete več informacij na povezavi: http://www.rtvslo.si/varuh/
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, vsak dan dobiva elektronsko pošto, klice, pisma, v katerih mu občinstvo sporoča pripombe, kritike, pobude, tudi pohvale. Lani je prejel skoraj 1600 odzivov občinstva, največ jih je bilo povezanih s televizijskim programom (730), Radiu Slovenija pa so poslušalci namenili 90 odzivov.
“Radijskih poslušalcev ne žuli veliko stvari, na Prvem programu in na Valu 202 imajo poslušalci pripombe na izbor glasbe, deset pripomb je bilo na račun Studia ob 17. na Prvem programu, poslušalci so v pripombah očitali neuravnoteženo sestavo gostov. Vedno so očitki, da ni bilo teh, da ni bilo dovolj onih. Bila pa je tudi kritika na račun Petkove centrifuge, v kateri naj bi bilo nekaj žaljivega o cerkvi in vernikih.”
Mora novinar res za vsako ceno iskati še drugo stran, drugo mnenje, celo v primerih, ko je to profesionalni nesmisel? Lado Ambrožič odgovarja, da je tako zapisano v Poklicnih merilih: “Uravnoteženost je v teh merilih omenjena najmanj desetkrat. Zdaj se pogovarjamo, da bi Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTVS spremenili. Uravnoteženost ne za vsako ceno, a če je tema politika ali kaj podobnega, je dobro, da sta zastopani obe strani, sicer pa je treba za oddaje izbrati kompetentne goste.”
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ki ne obravnava anonimnih, zlonamernih, neutemeljenih, žaljivih sporočil, v poročilu za leto 2015 omenja, da so včasih odzivi občinstva tudi orkestrirani.
“Seveda so orkestrirani. In to me jezi. Isti tekst se pojavi petdesetkrat. Sicer sem zadovoljen, če dobim petdeset odzivov na isto temo, a različnih … Ko pa rečem, da so orkestrirani, jih že dobim po glavi. Trdijo, da to ni res.”
Pri ocenjevanju dela programskih ustvarjalcev so za varuha ključna Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija: “Če dobim pritožbo na kakšno zadevo, to najprej poslušam, gledam, da se prepričam, kaj je res, včasih za mnenje vprašam še koga drugega. Pritožbo posredujem uredniku, tudi avtorju. In potem čakam odgovor. Želim argumentiran odgovor, ki pa ga ne dobim vedno. Tako je nastal problem, ki smo ga imeli na Programskem svetu RTVS, ko se je osemnajst neodgovorjenih pritožb valjalo že pol leta, leto, nekaj mesecev, ker so se uredniki, ki bi morali odgovoriti na te pritožbe, malo sprenevedali ali pa niso imeli pravega odgovora. To je najhuje, če ne znaš argumentirano odgovoriti.”
Vse več je tudi primerov, ko o konkretnih prispevkih odloča sodišče. Med temi osemnajstimi je primer, ko je sodišče že razsodilo v korist novinarja. Kaj pa zdaj? Bo o tem še enkrat razsojal Programski svet? Ali varuh? Lado Ambrožič: “Ne, ne bo. Bi pa omenil Novinarsko častno razsodišče. V enem primeru sem napisal drugačno mnenje kot častno razsodišče Društva novinarjev. Vztrajam pri svojem mnenju, spoštujem pa tudi njihovo odločitev. Tu je malo konflikta, ni pa velik konflikt. Oni imajo kodeks, mi imamo poklicna merila, ki so strožja. Mi smo javni servis, zavezani smo javnosti, spoštovati moramo mnenja in pritožbe gledalcev in poslušalcev. Mi je žal, da se tukaj ne ujemamo, ne morem pa nekaj napisati, o čemer nisem prepričan.”
Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTVS, pravi, da je še vedno papirnati tiger: “Nič ne bi bilo treba spremeniti, le spoštovati bi morali pravila o delovanju varuha, argumentirano odgovarjati na pripombe občinstva in na varuhove zahteve.”
Po tem pravilniku nesodelovanje z varuhom šteje kot kršitev delovnih obveznosti, kar lahko pomeni tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi: “(smeh) To sicer piše … Tega pa nihče ne bo zahteval. Če bi, bi jaz to zagotovo preprečil. Ko gre za odgovornost, ne gre za kazni, želim pa, da o pritožbah razpravljamo.”
Ocenjevanje konkretnega novinarskega dela se je preselilo na Programski svet RTV, v parlament. Zdi se, da je to večkrat politični boj in ne strokovna razprava. “To je jasno. Vsaka politika si želi imeti vpliv, ki ga poskuša doseči na različne načine, z zmerjanjem ali kako drugače. Ocenjevanje je stvar novinarjev, urednikov, odgovornih urednikov, direktorjev. Gledalci in poslušalci pa imajo pravico, da povedo svoje mnenje, opozarjajo na napake, pomanjkljivosti, ki jih varuh posreduje Programskemu svetu. Ta ne ocenjuje, temveč o tem razpravlja, kar je prav. Ne vtikajo se v program, kar smo slišali na protestu novinarjev. Nihče se ne vtika v program, tudi varuh ne. To je stvar urednikov in novinarjev. Konec zgodbe.”
So vsi programski svetniki strokovno usposobljeni, da lahko presojajo o delu novinarjev, urednikov? “To so pametni ljudje, demokrati, ki tam ne dopuščajo solo akcij raznih strankarskih eksponatov.” Kaj pa napovedana seja parlamentarnega odbora za kulturo, kjer naj bi (spet) razpravljali o pristranskem poročanju RTV? Je to primeren prostor za tako razpravo? “Ne. Razen, če bi bilo to res. Kot varuh ugotavljam, da je pristranskosti zelo malo. Tu gre za druge zadeve, politika si skuša s to debato zagotoviti vpliv. Ni opravičila, ni nobene potrebe, da razpravljajo tam.”
“Tudi sam pogosto napišem pohvalo, kar se mi zdi pošteno, pravično. Če sem lahko kritičen, imam pravico tudi pohvaliti.”
Lado Ambrožič je že tri leta varuh pravic gledalcev in poslušalcev, napoveduje pa, da funkcije ne namerava opravljati do iztega petletnega mandata. Zakaj? “Če ti ne dajo možnosti v hiši, da predstaviš svoje ugotovitve, letna poročila, potem naj si poiščejo drugega. Nekateri bi želeli, da je varuh poštar, jaz s svojo izobrazbo in svojimi izkušnjami ne morem biti le poštar.”
O varuhu pravic gledalcev in poslušalcev RTVS najdete več informacij na povezavi: http://www.rtvslo.si/varuh/
Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Ob tem pa zaposleni v varnostni službi na Aerodromu Ljubljana izgorevajo zaradi vse bolj zahtevnih delovnih pogojev, odnosa nadrejenih in nadur. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.
Kako je mogoče, da nekdo svoje podjetje registrira na vašem naslovu, vi pa o tem niste obveščeni? Ter seveda o tem, kakšne birokratske ovire so na poti za odjavo tako registriranega podjetja z vašega naslova. Ugotavljali pa smo tudi, zakaj morajo podjetniki za bolniško odsotnost zaposlenih, ki traja več kot trideset dni, Zavodu za zdravstveno zavarovanje plačati prispevke, te pa potem Zavod v tridesetih dneh nakaže nazaj podjetju?
V vasi Jarenina pri Pesnici vre. Vaščan je pred leti tik ob občinski cesti zasadil borova drevesa. Danes so ti borovci veliki, njihove korenine pa so močno poškodovale cesto. Kljub škodi, ki nastaja, občina z odstranitvijo borovcev odlaša, župan pa si vedno znova izmišlja birokratske izgovore. Medobčinski inšpektor pa že napoveduje zaprtje ceste.
Razmere v vinski kleti Agroind Vipava, ki se ponaša z več kot 120-letno tradicijo in je od konca januarja povsem v ukrajinskih rokah, so iz dneva v dan težje in bolj negotove. Zaposleni so že četrti mesec brez plač, v proizvodnji kronično primanjkuje materiala, uprava pa se pred dvema tednoma podpisanega dogovora o poplačilu obveznosti do delavcev ni držala.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Z letošnjim majem so subvencijo stanarine, ki so jo socialno najbolj ogroženim plačevale občine, izgubili še zadnji upravičenci. Zdaj je namreč v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, s katerimi so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati. Odločitev je bila soglasna in v parlamentu potrjena z veliko večino. Vzeli so socialno najšibkejšim. Leto kasneje te odločitve ni obžalovala ali kakorkoli skušala popraviti nobena od parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno od glasovanj, je bilo za okoli 3000 družin nepopisen šok.
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Zelo buren odziv javnosti na strokovno odločitev o rejništvu dveh otrok je znova spomnil na dejstvo, da zakonodaja staršem ne daje možnosti vnaprejšnjega odločanja o usodi otrok. Je sploh mogoče karkoli ukreniti, da bodo naše želje upoštevane? Kako na odločitev po naši smrti lahko vplivajo bližnji, ki otroke res dobro poznajo? Kaj na koncu pretehta? Je vloga centrov za socialno delo pri končni odločitvi res prevelika in kaj bi bilo drugače, če bi o usodi otrok odločala sodišča? Tudi na vaša vprašanja bo odgovarjala predstavnica Skupnosti centrov za socialno delo Sendi Murgel.
V Sloveniji ima dovoljenje za posest orožja skoraj 40 tisoč fizičnih oseb, kar nas uvršča v evropsko povprečje. V zadnjem času se je število prosilcev za pridobitev in nakup orožja povečalo.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Trenutno je v Sloveniji več kot 230 pogrešanih oseb, odraslih in mladoletnikov. Svojci pogosto sami organizirajo iskalno akcijo, predvsem zato, ker menijo, da policija ne naredi dovolj. Kakšne pa so pristojnosti policije pri iskanju pogrešanih?
Kdo so bile Pavlina Pajk, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj? Morda ste kako od imen po naključju našli zaprašeno v knjižnici, če zanje še niste slišali, pa ni nič nenavadnega. To so slovenske književnice, pozabljene pisateljice, ki jih je spregledal tudi naš učni načrt. In prav na to, na odsotnost avtoric, predvsem slovenskih, v učnih načrtih za pouk slovenščine, že dlje časa opozarjajo v Ženskem odboru slovenskega centra PEN - Mira. V osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, vidijo največjo napako v zadnji triadi osnovne šole, kjer med obveznimi in preglednimi avtorji v berilih ni niti ene avtorice. Ob tem pa besedila v osnovnih šolah zamujajo čas sodobnih otrok za eno ali dve generacije, saj je večina književnih besedil, ki jih berejo in obravnavajo iz 60., 70. ali 80. let prejšnjega stoletja. Prav tako skrbi odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi. V vseh dvajsetih letih, kar dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, se v obravnavana dela še nikoli ni uvrstila nobena slovenska književnica, bili sta le dve tuji, Jane Austen in Nathalie Sarraute. Torej, če vedno poudarjamo, kako pomembna je literatura za slovenski narod, zakaj potem, ko gre za slovensko književnost v izobraževanju, tako hitro pozabimo na to, da naš narod sestavljamo tako ženske kot moški?
Septembra 2013 so na Ptuju slovesno odprli prenovljen Dominikanski samostan. Mogočna stavba naj bi postala središče kulturnega in kongresnega dogajanja v najstarejšem slovenskem mestu, a po dveh letih in pol je vse kaj drugega. Samostan še vedno čaka zadnja stopnja prenove, vendar sredstev ni.
Sodniki si pri svojem delu večkrat pomagajo s sodnimi izvedenci, ki določen primer strokovno razložijo, ocenijo. Zgodi pa se tudi, da sodnik ali sodnica mnenja sodnega izvedenca enostavno ne upošteva. Kdaj se sodnik lahko odloči, da izvedeniškega mnenja ne bo upošteval? Kakšna je sodna praksa v primerih, ko je vključen sodni izvedenec? Si ga lahko izberemo sami?
V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi. Stroški posledic kajenja so do štirikrat višji od zneska, ki ga država dobi s trošarinami in davki na tobačne izdelke. Bodo grozljive slike na tobačnih izdelkih in licence za prodajalce prinesle zaželene učinke, ali pa bodo celo povečali nezakonito trgovino in prodajo še bolj strupenih tobačnih ponaredkov?
Gorazd Rečnik je raziskoval, komu ustreza kaos na področju psihoterapije. Čakalne dobe na psihoterapevtsko pomoč v Sloveniji pogosto presegajo eno leto, ponekod pa storitev sploh ni dostopna. Dejavnost zakonsko ni urejena, zato lahko psihoterapijo izvaja kdorkoli.
Slovenija je ena od držav Evropske unije z najmanjšim deležem obdelovalne zemlje, kljub temu pa s temi zemljišči ravnamo skrajno neodgovorno. Tako so denimo v občini Vodice svetniki kljub negativnemu mnenju stroke glasovali za sprejetje prostorskega načrta za obrtno cono, kljub temu, da gre za prvo kategorijo kmetijskega zemljišča, ki za povrh vsega leži še na vodovarstvenem območju. Nekateri vaščani vasi Repnje trdijo, da gre za zveze, poznanstva in osebne interese.
Za nami je dolgo obdobje temperaturne inverzije, v katerem je onesnaženost zraka s prašnimi delci redno tudi do trikrat presegala dovoljene vrednosti. Zakaj ni učinkovitega nadzora nad izpusti prašnih delcev iz individualnih kurilnih naprav, ki po podatkih agencije za okolje povzročijo največ izpustov delcev PM10? Zakaj dimnikarji ne merijo prašnih delcev? Iskali pa smo tudi odgovore na vprašanji, zakaj dihamo zrak, ki je med najbolj onesnaženimi v Evropi in zakaj je letna mejna vrednost prašnih delcev v EU nižja od mejne vrednosti WHO?
V vasi Vir pri Stični v občini Ivančna Gorica so zgradili nekaj več kot 4.000 metrov kanalizacijskega omrežja. Naš poslušalec je že med izkopom opozarjal tako izvajalca del kot občino, da kopljejo po njegovem zemljišču, a mu niso verjeli. Sprva je bil lastnik pripravljen zemljišče odstopiti brez odškodnine – zahteval je le, da mu uredijo priključek ter zemljišče uredijo v stanje, kot je bilo pred izkopom. Izvajalec se tega dogovora ni držal, zato je lastnik zemljišča prepovedal uporabo kanalizacije.
Neveljaven email naslov