Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, vsak dan dobiva elektronsko pošto, klice, pisma, v katerih mu občinstvo sporoča pripombe, kritike, pobude, tudi pohvale. Lani je prejel skoraj 1600 odzivov občinstva, največ jih je bilo povezanih s televizijskim programom (730), Radiu Slovenija pa so poslušalci namenili 90 odzivov.
“Radijskih poslušalcev ne žuli veliko stvari, na Prvem programu in na Valu 202 imajo poslušalci pripombe na izbor glasbe, deset pripomb je bilo na račun Studia ob 17. na Prvem programu, poslušalci so v pripombah očitali neuravnoteženo sestavo gostov. Vedno so očitki, da ni bilo teh, da ni bilo dovolj onih. Bila pa je tudi kritika na račun Petkove centrifuge, v kateri naj bi bilo nekaj žaljivega o cerkvi in vernikih.”
Mora novinar res za vsako ceno iskati še drugo stran, drugo mnenje, celo v primerih, ko je to profesionalni nesmisel? Lado Ambrožič odgovarja, da je tako zapisano v Poklicnih merilih: “Uravnoteženost je v teh merilih omenjena najmanj desetkrat. Zdaj se pogovarjamo, da bi Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTVS spremenili. Uravnoteženost ne za vsako ceno, a če je tema politika ali kaj podobnega, je dobro, da sta zastopani obe strani, sicer pa je treba za oddaje izbrati kompetentne goste.”
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ki ne obravnava anonimnih, zlonamernih, neutemeljenih, žaljivih sporočil, v poročilu za leto 2015 omenja, da so včasih odzivi občinstva tudi orkestrirani.
“Seveda so orkestrirani. In to me jezi. Isti tekst se pojavi petdesetkrat. Sicer sem zadovoljen, če dobim petdeset odzivov na isto temo, a različnih … Ko pa rečem, da so orkestrirani, jih že dobim po glavi. Trdijo, da to ni res.”
Pri ocenjevanju dela programskih ustvarjalcev so za varuha ključna Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija: “Če dobim pritožbo na kakšno zadevo, to najprej poslušam, gledam, da se prepričam, kaj je res, včasih za mnenje vprašam še koga drugega. Pritožbo posredujem uredniku, tudi avtorju. In potem čakam odgovor. Želim argumentiran odgovor, ki pa ga ne dobim vedno. Tako je nastal problem, ki smo ga imeli na Programskem svetu RTVS, ko se je osemnajst neodgovorjenih pritožb valjalo že pol leta, leto, nekaj mesecev, ker so se uredniki, ki bi morali odgovoriti na te pritožbe, malo sprenevedali ali pa niso imeli pravega odgovora. To je najhuje, če ne znaš argumentirano odgovoriti.”
Vse več je tudi primerov, ko o konkretnih prispevkih odloča sodišče. Med temi osemnajstimi je primer, ko je sodišče že razsodilo v korist novinarja. Kaj pa zdaj? Bo o tem še enkrat razsojal Programski svet? Ali varuh? Lado Ambrožič: “Ne, ne bo. Bi pa omenil Novinarsko častno razsodišče. V enem primeru sem napisal drugačno mnenje kot častno razsodišče Društva novinarjev. Vztrajam pri svojem mnenju, spoštujem pa tudi njihovo odločitev. Tu je malo konflikta, ni pa velik konflikt. Oni imajo kodeks, mi imamo poklicna merila, ki so strožja. Mi smo javni servis, zavezani smo javnosti, spoštovati moramo mnenja in pritožbe gledalcev in poslušalcev. Mi je žal, da se tukaj ne ujemamo, ne morem pa nekaj napisati, o čemer nisem prepričan.”
Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTVS, pravi, da je še vedno papirnati tiger: “Nič ne bi bilo treba spremeniti, le spoštovati bi morali pravila o delovanju varuha, argumentirano odgovarjati na pripombe občinstva in na varuhove zahteve.”
Po tem pravilniku nesodelovanje z varuhom šteje kot kršitev delovnih obveznosti, kar lahko pomeni tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi: “(smeh) To sicer piše … Tega pa nihče ne bo zahteval. Če bi, bi jaz to zagotovo preprečil. Ko gre za odgovornost, ne gre za kazni, želim pa, da o pritožbah razpravljamo.”
Ocenjevanje konkretnega novinarskega dela se je preselilo na Programski svet RTV, v parlament. Zdi se, da je to večkrat politični boj in ne strokovna razprava. “To je jasno. Vsaka politika si želi imeti vpliv, ki ga poskuša doseči na različne načine, z zmerjanjem ali kako drugače. Ocenjevanje je stvar novinarjev, urednikov, odgovornih urednikov, direktorjev. Gledalci in poslušalci pa imajo pravico, da povedo svoje mnenje, opozarjajo na napake, pomanjkljivosti, ki jih varuh posreduje Programskemu svetu. Ta ne ocenjuje, temveč o tem razpravlja, kar je prav. Ne vtikajo se v program, kar smo slišali na protestu novinarjev. Nihče se ne vtika v program, tudi varuh ne. To je stvar urednikov in novinarjev. Konec zgodbe.”
So vsi programski svetniki strokovno usposobljeni, da lahko presojajo o delu novinarjev, urednikov? “To so pametni ljudje, demokrati, ki tam ne dopuščajo solo akcij raznih strankarskih eksponatov.” Kaj pa napovedana seja parlamentarnega odbora za kulturo, kjer naj bi (spet) razpravljali o pristranskem poročanju RTV? Je to primeren prostor za tako razpravo? “Ne. Razen, če bi bilo to res. Kot varuh ugotavljam, da je pristranskosti zelo malo. Tu gre za druge zadeve, politika si skuša s to debato zagotoviti vpliv. Ni opravičila, ni nobene potrebe, da razpravljajo tam.”
“Tudi sam pogosto napišem pohvalo, kar se mi zdi pošteno, pravično. Če sem lahko kritičen, imam pravico tudi pohvaliti.”
Lado Ambrožič je že tri leta varuh pravic gledalcev in poslušalcev, napoveduje pa, da funkcije ne namerava opravljati do iztega petletnega mandata. Zakaj? “Če ti ne dajo možnosti v hiši, da predstaviš svoje ugotovitve, letna poročila, potem naj si poiščejo drugega. Nekateri bi želeli, da je varuh poštar, jaz s svojo izobrazbo in svojimi izkušnjami ne morem biti le poštar.”
O varuhu pravic gledalcev in poslušalcev RTVS najdete več informacij na povezavi: http://www.rtvslo.si/varuh/
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Gledalci in poslušalci ste lansko leto poslali varuhu svojih pravic skoraj 1600 vprašanj in pripomb. O vaših kritikah in o položaju, moči in vlogi varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija smo se pogovarjali z Ladom Ambrožičem.
Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, vsak dan dobiva elektronsko pošto, klice, pisma, v katerih mu občinstvo sporoča pripombe, kritike, pobude, tudi pohvale. Lani je prejel skoraj 1600 odzivov občinstva, največ jih je bilo povezanih s televizijskim programom (730), Radiu Slovenija pa so poslušalci namenili 90 odzivov.
“Radijskih poslušalcev ne žuli veliko stvari, na Prvem programu in na Valu 202 imajo poslušalci pripombe na izbor glasbe, deset pripomb je bilo na račun Studia ob 17. na Prvem programu, poslušalci so v pripombah očitali neuravnoteženo sestavo gostov. Vedno so očitki, da ni bilo teh, da ni bilo dovolj onih. Bila pa je tudi kritika na račun Petkove centrifuge, v kateri naj bi bilo nekaj žaljivega o cerkvi in vernikih.”
Mora novinar res za vsako ceno iskati še drugo stran, drugo mnenje, celo v primerih, ko je to profesionalni nesmisel? Lado Ambrožič odgovarja, da je tako zapisano v Poklicnih merilih: “Uravnoteženost je v teh merilih omenjena najmanj desetkrat. Zdaj se pogovarjamo, da bi Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTVS spremenili. Uravnoteženost ne za vsako ceno, a če je tema politika ali kaj podobnega, je dobro, da sta zastopani obe strani, sicer pa je treba za oddaje izbrati kompetentne goste.”
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ki ne obravnava anonimnih, zlonamernih, neutemeljenih, žaljivih sporočil, v poročilu za leto 2015 omenja, da so včasih odzivi občinstva tudi orkestrirani.
“Seveda so orkestrirani. In to me jezi. Isti tekst se pojavi petdesetkrat. Sicer sem zadovoljen, če dobim petdeset odzivov na isto temo, a različnih … Ko pa rečem, da so orkestrirani, jih že dobim po glavi. Trdijo, da to ni res.”
Pri ocenjevanju dela programskih ustvarjalcev so za varuha ključna Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija: “Če dobim pritožbo na kakšno zadevo, to najprej poslušam, gledam, da se prepričam, kaj je res, včasih za mnenje vprašam še koga drugega. Pritožbo posredujem uredniku, tudi avtorju. In potem čakam odgovor. Želim argumentiran odgovor, ki pa ga ne dobim vedno. Tako je nastal problem, ki smo ga imeli na Programskem svetu RTVS, ko se je osemnajst neodgovorjenih pritožb valjalo že pol leta, leto, nekaj mesecev, ker so se uredniki, ki bi morali odgovoriti na te pritožbe, malo sprenevedali ali pa niso imeli pravega odgovora. To je najhuje, če ne znaš argumentirano odgovoriti.”
Vse več je tudi primerov, ko o konkretnih prispevkih odloča sodišče. Med temi osemnajstimi je primer, ko je sodišče že razsodilo v korist novinarja. Kaj pa zdaj? Bo o tem še enkrat razsojal Programski svet? Ali varuh? Lado Ambrožič: “Ne, ne bo. Bi pa omenil Novinarsko častno razsodišče. V enem primeru sem napisal drugačno mnenje kot častno razsodišče Društva novinarjev. Vztrajam pri svojem mnenju, spoštujem pa tudi njihovo odločitev. Tu je malo konflikta, ni pa velik konflikt. Oni imajo kodeks, mi imamo poklicna merila, ki so strožja. Mi smo javni servis, zavezani smo javnosti, spoštovati moramo mnenja in pritožbe gledalcev in poslušalcev. Mi je žal, da se tukaj ne ujemamo, ne morem pa nekaj napisati, o čemer nisem prepričan.”
Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTVS, pravi, da je še vedno papirnati tiger: “Nič ne bi bilo treba spremeniti, le spoštovati bi morali pravila o delovanju varuha, argumentirano odgovarjati na pripombe občinstva in na varuhove zahteve.”
Po tem pravilniku nesodelovanje z varuhom šteje kot kršitev delovnih obveznosti, kar lahko pomeni tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi: “(smeh) To sicer piše … Tega pa nihče ne bo zahteval. Če bi, bi jaz to zagotovo preprečil. Ko gre za odgovornost, ne gre za kazni, želim pa, da o pritožbah razpravljamo.”
Ocenjevanje konkretnega novinarskega dela se je preselilo na Programski svet RTV, v parlament. Zdi se, da je to večkrat politični boj in ne strokovna razprava. “To je jasno. Vsaka politika si želi imeti vpliv, ki ga poskuša doseči na različne načine, z zmerjanjem ali kako drugače. Ocenjevanje je stvar novinarjev, urednikov, odgovornih urednikov, direktorjev. Gledalci in poslušalci pa imajo pravico, da povedo svoje mnenje, opozarjajo na napake, pomanjkljivosti, ki jih varuh posreduje Programskemu svetu. Ta ne ocenjuje, temveč o tem razpravlja, kar je prav. Ne vtikajo se v program, kar smo slišali na protestu novinarjev. Nihče se ne vtika v program, tudi varuh ne. To je stvar urednikov in novinarjev. Konec zgodbe.”
So vsi programski svetniki strokovno usposobljeni, da lahko presojajo o delu novinarjev, urednikov? “To so pametni ljudje, demokrati, ki tam ne dopuščajo solo akcij raznih strankarskih eksponatov.” Kaj pa napovedana seja parlamentarnega odbora za kulturo, kjer naj bi (spet) razpravljali o pristranskem poročanju RTV? Je to primeren prostor za tako razpravo? “Ne. Razen, če bi bilo to res. Kot varuh ugotavljam, da je pristranskosti zelo malo. Tu gre za druge zadeve, politika si skuša s to debato zagotoviti vpliv. Ni opravičila, ni nobene potrebe, da razpravljajo tam.”
“Tudi sam pogosto napišem pohvalo, kar se mi zdi pošteno, pravično. Če sem lahko kritičen, imam pravico tudi pohvaliti.”
Lado Ambrožič je že tri leta varuh pravic gledalcev in poslušalcev, napoveduje pa, da funkcije ne namerava opravljati do iztega petletnega mandata. Zakaj? “Če ti ne dajo možnosti v hiši, da predstaviš svoje ugotovitve, letna poročila, potem naj si poiščejo drugega. Nekateri bi želeli, da je varuh poštar, jaz s svojo izobrazbo in svojimi izkušnjami ne morem biti le poštar.”
O varuhu pravic gledalcev in poslušalcev RTVS najdete več informacij na povezavi: http://www.rtvslo.si/varuh/
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran
Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?
To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.
Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?
Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.
Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.
Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?
V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?
Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.
Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.
Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.
Neveljaven email naslov