Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Starejši so lahka tarča neetičnih prodajnih prijemov

12.12.2018

Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.

Raziskave iz tujine kažejo, da so ciljne skupine neetičnih prodajnih praks najpogosteje starejši in drugače ranljivi

Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam.

“To blazino so predstavljali, kot da je vsemogočna.” – starejši poslušalec

Poslušalec pravi, da z ženo nista hotela kupiti blazine, potem pa jima je prodajalec ponudil, da jo lahko preizkušata tri mesece, in če ne bosta zadovoljna z njo, jo lahko vrneta. Po treh mesecih nista čutila nobene spremembe, zato sta blazino, za katero sta odštela 980 evrov, želela vrniti, vendar to ni bilo mogoče. Zakonski rok za vračilo je 14 dni.

V podjetju, ki prodaja izdelke nemškega proizvajalca, zatrjujejo, da nikoli niso nobenemu kupcu obljubili, da lahko testira blazino tri mesece in da je večina njihovih strank z izdelkom zelo zadovoljna. Vpisani so tudi v register specializiranih prodajaln, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je zoper podjetje sicer prejela prijavo, vendar je ta še v postopku reševanja.

Tržni inšpektorat je podjetje že večkrat obravnaval, v zadnjih treh letih je prejel 13 prijav. V treh primerih je ugotovil kršitev pravice do odstopa od pogodbe, ko podjetje ni vrnilo kupnine, čeprav se je odstop zgodil v 14 dneh. Tržna inšpektorica Tina Miklavčič pravi, da je kršitev zelo težko ugotoviti, če prodajalec zgolj ustno zagotovi, da je rok za vrnitev daljši. 

Matjaž Jakin iz svetovalne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije opozarja, da je lahko prodaja izdelkov, ki naj bi imeli učinke na zdravje, še posebej problematična. Ljudje, ki imajo težave z zdravjem, poskusijo marsikaj.

“Tukaj je treba biti še posebej previden, ker so to pogosto zelo drage stvari. Prodajalci točno vedo, kaj počnejo. Ljudi spravijo v podrejen položaj, da se čutijo dolžne nekaj kupiti. Dostikrat slišimo, da postanejo zelo nesramni in jezni, če nočejo kupiti. Tukaj je veliko prijemov, ki ljudi prisilijo v odločitev, ki je ne bi sprejeli, če bi imeli čas dobro razmisliti in vse informacije.”

Dr. Urša Golob Podnar s katedre za tržno komuniciranje FDV meni, da gre pri takih načinih prodaje, kot ga opisuje poslušalec, pogosto za uporabo vseh sredstev in agresivno vsiljevanje ponudbe. “Vemo, da je cel kup vprašljivih prodajnih seminarjev, na katerih se z raznimi prodajnimi guruji učijo neke vprašljive prakse.”

Raziskave iz tujine kažejo, da so ciljne skupine neetičnih prodajnih praks najpogosteje starejši in drugače ranljivi.

“Starejši imajo pogosto malo drugačen etični sistem in težje prepoznajo neetični pristop. So bolj zaupljivi, težje verjamejo, da jim bo nekdo naredil nekaj slabega. Hkrati si bolj želijo vzpostaviti odnos z nekom, zato so bolj dovzetni za take pristope.” – Urša Golob Podnar

“Če se nekdo oglasi pri vas doma, se verjetno ne oglasi zato, ker bi se želel pogovarjati, ampak da vam nekaj proda.” – tržna inšpektorica Tina Miklavčič


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Starejši so lahka tarča neetičnih prodajnih prijemov

12.12.2018

Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.

Raziskave iz tujine kažejo, da so ciljne skupine neetičnih prodajnih praks najpogosteje starejši in drugače ranljivi

Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam.

“To blazino so predstavljali, kot da je vsemogočna.” – starejši poslušalec

Poslušalec pravi, da z ženo nista hotela kupiti blazine, potem pa jima je prodajalec ponudil, da jo lahko preizkušata tri mesece, in če ne bosta zadovoljna z njo, jo lahko vrneta. Po treh mesecih nista čutila nobene spremembe, zato sta blazino, za katero sta odštela 980 evrov, želela vrniti, vendar to ni bilo mogoče. Zakonski rok za vračilo je 14 dni.

V podjetju, ki prodaja izdelke nemškega proizvajalca, zatrjujejo, da nikoli niso nobenemu kupcu obljubili, da lahko testira blazino tri mesece in da je večina njihovih strank z izdelkom zelo zadovoljna. Vpisani so tudi v register specializiranih prodajaln, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je zoper podjetje sicer prejela prijavo, vendar je ta še v postopku reševanja.

Tržni inšpektorat je podjetje že večkrat obravnaval, v zadnjih treh letih je prejel 13 prijav. V treh primerih je ugotovil kršitev pravice do odstopa od pogodbe, ko podjetje ni vrnilo kupnine, čeprav se je odstop zgodil v 14 dneh. Tržna inšpektorica Tina Miklavčič pravi, da je kršitev zelo težko ugotoviti, če prodajalec zgolj ustno zagotovi, da je rok za vrnitev daljši. 

Matjaž Jakin iz svetovalne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije opozarja, da je lahko prodaja izdelkov, ki naj bi imeli učinke na zdravje, še posebej problematična. Ljudje, ki imajo težave z zdravjem, poskusijo marsikaj.

“Tukaj je treba biti še posebej previden, ker so to pogosto zelo drage stvari. Prodajalci točno vedo, kaj počnejo. Ljudi spravijo v podrejen položaj, da se čutijo dolžne nekaj kupiti. Dostikrat slišimo, da postanejo zelo nesramni in jezni, če nočejo kupiti. Tukaj je veliko prijemov, ki ljudi prisilijo v odločitev, ki je ne bi sprejeli, če bi imeli čas dobro razmisliti in vse informacije.”

Dr. Urša Golob Podnar s katedre za tržno komuniciranje FDV meni, da gre pri takih načinih prodaje, kot ga opisuje poslušalec, pogosto za uporabo vseh sredstev in agresivno vsiljevanje ponudbe. “Vemo, da je cel kup vprašljivih prodajnih seminarjev, na katerih se z raznimi prodajnimi guruji učijo neke vprašljive prakse.”

Raziskave iz tujine kažejo, da so ciljne skupine neetičnih prodajnih praks najpogosteje starejši in drugače ranljivi.

“Starejši imajo pogosto malo drugačen etični sistem in težje prepoznajo neetični pristop. So bolj zaupljivi, težje verjamejo, da jim bo nekdo naredil nekaj slabega. Hkrati si bolj želijo vzpostaviti odnos z nekom, zato so bolj dovzetni za take pristope.” – Urša Golob Podnar

“Če se nekdo oglasi pri vas doma, se verjetno ne oglasi zato, ker bi se želel pogovarjati, ampak da vam nekaj proda.” – tržna inšpektorica Tina Miklavčič


03.01.2018

Hrup ali zgodba o Davidu in Goljatu

Kako nemočen je posameznik proti sistemu, če se ta odloči, da bo teptal njegove pravice, dobro ve Breda Vrhunec. Kot pravi sama, gre za zgodbo Davida proti Goljatu. Vzrok je v hrupu s ceste in železnice ob njeni hiši, zaradi katerega njena družina dobesedno ne more spati. Lani, ko je Slovenija med drugim prejela opomin zaradi neupoštevanja evropske direktive na področju hrupa, je Breda Vrhunec postala članica ekspertne skupine za hrup pri Evropski komisiji. Z njo se je pogovarjal Gorazd Rečnik.


27.12.2017

Komentar Žuljev 2017 – 2: Moramo od-rasti

Okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter instrumentalistka, književnica, slikarka, aranžerka glasbe in članica Mense Nina Pečar tokrat komentirata izbor oddaj, v katerih se zrcali naš odnos do okolja.


20.12.2017

Komentar Žuljev 2017 - 1. del

Povzetke komentirata okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter umetnica in ena od najinteligentnejših ljudi v Sloveniji, članica Mense, Nina Pečar.


20.12.2017

Odnos do kulture

Odnos do kulture na primeru prirodoslovnega muzeja in platforme Inde s komentarjem Gaje Brecelj.


13.12.2017

FURS ne blefira! Sobodajalci, registrirajte se in plačajte davke

Inšpekcijske službe so se že med letošnjo turistično sezono sistematično lotile tistih, ki zlorabljajo sistem in na črno oglašujejo in oddajajo nepremičnine


06.12.2017

Nikjer ne piše, da je treba uravnoteževati

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski je ob nastopu svoje funkcije povedala, da bo angažirana zagovornica kakovostnega javnega servisa, ne pa fikus v dnevni sobi nacionalke. Kaj žuli gledalce, poslušalce in uporabnike naših spletnih strani?


29.11.2017

Po azbestu sosežiganje nevarnih odpadkov

Medtem ko v dolini Soče umrljivost zaradi azbesta še zmeraj raste, v Anhovem zdaj sosežigajo odpadke, kot so gume, plastika, odpadna olja, topila. Zakaj se prebivalci kljub zagotovilom, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, bojijo izpustov, ki nastajajo pri sosežiganju odpadkov v cementarni Salonit Anhovo?


22.11.2017

Prispevki na podlagi fiktivnih prihodkov

Kar 70 odstotkov samozaposlenih plačuje prispevke od najnižje zavarovalne osnove. Ta je določena na podlagi fiktivnega dohodka. Problem nastane, ko zaslužijo še manj od te osnove. Bi morali upoštevati dejanske dohodke?


15.11.2017

Na ministrstvu hrupa nikoli niso jemali resno

Zaradi grožnje z večmilijonsko tožbo Evropske komisije proti Sloveniji bo  ministrstvo za okolje in prostor z desetletno zamudo ta teden v naglici dalo v javno obravnavo operativni program varstva pred hrupom. Gre za program, ki ne bo imel nobenih učinkov, saj bo sprejet za nazaj na podlagi starih strateških kart hrupa. Zavlačevanje pri pripravi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, ta bo zato morala plačevati visoke kazni, temveč bo vplivalo tudi na zdravje ljudi. Kako ministrstvo odpravlja eno izmed 31-ih slovenskih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja?


08.11.2017

"Moral si odpreti s. p. ali iti stran"

V Sloveniji je več kot 90 tisoč samostojnih podjetnikov. Med njimi so tudi prodajalke v kioskih in trafikah, ki jih boste slišali v današnji oddaji. Za mizerno plačilo delajo po 300 ur na mesec, dopusta in bolniške odsotnosti ne poznajo. Druge izbire, kot je odprtje s.p.-ja, niso imeli. Podobno doživljajo tudi številni visoko izobraženi samostojni podjetniki, kot so lektorice in lektorji.


25.10.2017

Cigarovci na Ptuju bodo padli

Sedem dreves, ki jih bo mestna občina ob prenovi tržnice podrla, bo zamenjalo 14 novih, civilna iniciativa pa pogreša dialog


18.10.2017

Po dobljeni tožbi še na slabšem

Poslušalka se zaradi nestrokovno opravljenih melioracijskih del že več kot tri desetletja sooča s poplavami reke Bolske, ki njeno hišo odrežejo od sveta. Po letih tožarjenj z okoljskim ministrstvom je sodbo končno dobila, država je plačala več kot 100.000 evrov za sanacijo, ki pa je stanje le še poslabšala. Kam je odtekel ta denar?


11.10.2017

Gospodarski interesi nad Muro

Elektrarne na reki Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Okoljsko poročilo za trenutno aktualno hidroelektrarno Hrastje-Mota je negativno, toda Mura je vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, kar bi lahko predstavljalo osnovo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja. Kakšne načrte ima investitor in zakaj jim večina prebivalcev Pomurja in okoljevarstveniki ostro nasprotujejo?


04.10.2017

“Vzhodna” in “zahodna” različica prehranskih izdelkov

Enaka embalaža, drugačna vsebina pri prehranskih izdelkih v različnih državah – praksa, ki je bila že nekaj časa predmet gostilniških debat, po politični ofenzivi iz držav Višegrajske skupine pa je postala tudi izpostavljena tema v Evropski uniji. Raziskave v državah tako imenovanega »vzhoda« so pokazale, da razlike obstajajo, ni pa še splošnega strinjanja ali načrta, kako obravnavati to problematiko. V oddaji pregledamo rezultate slovenskih raziskav in se vprašamo o etičnosti ravnanja ponudnikov in odgovornosti potrošnikov.


27.09.2017

Spet dražje bančne storitve

Nov val podražitev bančnih storitev pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Skoraj vse bodo podražile svoje osnovne storitve, nekatere pa uvajajo tudi povsem nova nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico ali plačilno kartico v tujini, kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu. Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najbolj ugodno banko, je predstavila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.


20.09.2017

Kolektivna tožba

Kolektivna tožba je pravni institut, ki omogoča zaščito pravic v primerih, ko je za praviloma manjše vrednosti oškodovano večje število potrošnikov. Predlog zakona po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča krepi nadzor nad monopolisti in varuje potrošnike. Ti sicer države ali po tem zakonu ne bodo mogli tožiti, prav tako naj zakon ne bi veljal za nazaj. Kaj to pomeni denimo za kreditojemalce v švicarskih frankih, ki so vložili že okoli 100 tožb, ali pa za lastnike vozil, v katera je Volkswagen vgradil sporno programsko opremo za goljufanje na testih izpušnih plinov?


13.09.2017

Slab obrod v gozdu, več medvedov v sadovnjakih

Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, zabeležili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih materialnih dokazov se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala.


06.09.2017

Izobrazba kot ovira pri zaposlovanju

Gospodarska rast že dolgo ni bila tako visoka in registrirana brezposelnost pada, a je med iskalci zaposlitve veliko visoko izobraženih


30.08.2017

Za alternativno kulturo na obali ni več prostora

Čez dva tedna bo morala prostore nekdanje tovarne Inde v Kopru zapustiti Ustvarjalna platforma Inde, ki je v treh letih delovanja iz ruševin ustvarila prostor alternativne kulture. Prizorišče je gostilo koncerte, okrogle mize in solidarnostne akcije, namenjene predvsem mladim, ter tako zagotavljalo vsebine, ki jih v komercialnih ustanovah ni bilo mogoče dobiti. Zdaj mora skoraj stočlanska skupnost aktivistov zaradi prodaje prostorov te zapustiti. Na obali je tako ugasnil še zadnji avtonomno delujoč prostor, koprska občina pa za delovanje skupnosti nima posluha. Kam se bodo odpravili mladi?


23.08.2017

Želiš na vlak, pelje te pa avtobus

»Priti iz Kopra do Ljubljane z vlakom je vedno velika avantura« – so bile besede enega od čakajočih na železniški postaji v našem največjem obalnem mestu. Že nekaj časa namreč od Kopra do Divače proti Ljubljani vlakov ni oziroma so redki, sicer pa so za potnike organizirani nadomestni avtobusni prevozi, kar zna biti še posebej nepraktično za tiste, ki hočejo na pot s kolesom. Prvi nadomestni avtobusni prevozi namesto vlakov so bili organizirani že leta 2014, ko je tudi železniško infrastrukturo uničil žled. A tudi po več kot treh letih ostajajo avtobusi od Obale do Ljubljane in nazaj z vozovnico za vlak. Zakaj in katere so še tiste proge, ki bi jih radi prevozili z vlakom, pa vas po teh pelje avtobus, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.


Stran 7 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov