Iz "oranžne" Furlanije Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič.

Iz "oranžne" Furlanije - Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič

"V petek so si v deželi Furlanija - Julijska krajina vsi oddahnili, ko so izvedeli, da jih minister za zdravje Roberto Speranza ohranja na oranžnem seznamu," pravi naša dopisnica Špela Lenardič. Tudi tam je omejeno gibanje med občinami, svoja vrata so že pred dvema tednoma morali zapreti vsi bari in kavarne, zaprte so vse telovadnice, kulturni domovi, gledališča, kinodvorane, knjižnice, ljudem pa ostajajo na voljo vse trgovine, pa tudi javni promet, čeprav je predsednik dežele pozval, naj se ga uporablja samo v nujnih primerih. Gneča na avtobusih je eden izmed razlogov, da doma ostajajo dijaki in študentje. Ti že od začetka novembra izobraževanju sledijo na daljavo. Največja razlika s Slovenijo pa je, da ostajajo vrtci in osnovne šole po vsej Italiji odprti. Že pred začetkom novega šolskega leta so se šole morale pripraviti na vse omejitve, zagotoviti varnostno razdaljo med klopmi, urediti več vhodov in izhodov iz stavbe, skratka ločiti, kar se le da, razrede med seboj.

"Šole s slovenskim učnim jezikom so tu v prednosti, saj so po večini manj številčne. Pred kratkim sem obiskala eno od osnovnih šol v Gorici. Vsak razred ima tako rekoč svoj vhod, svoj del dvorišča, kjer se lahko med odmorom razigra – seveda z masko in na varni razdalji –, a so vsi otroci veseli, da so lahko skupaj v šolskih klopeh. Ko se je pojavila okužba, so hitri test opravili vsi učenci v razredu. Kdor je imel negativen izvid testa, se je lahko takoj vrnil v razred, tisti s pozitivnim izvidom pa so ostali v karanteni in pouku sledili na daljavo," opisuje Lenardičeva.

Z resnejšimi težavami se spoprijemajo starši, ki so svoje otroke vpisali v vrtec ali šolo na slovenski strani meje. Marsikdo se je namreč znašel brez varstva in z obveznim šolanjem na daljavo. Ker so v Italiji vrtci in šole odprti, pa pri delodajalcu nimajo možnosti izkoristiti varstva otroka na domu, kot to velja v Sloveniji.

Protesti proti ukrepom občasno potekajo po vsej Italiji, tudi na velikem trgu v Trstu se je zvrstilo kar nekaj protestov. Na vse težji položaj so opozarjali gostinci, delavci v kulturi, storitvenem sektorju, mali trgovci in podjetniki. Sindikati opozarjajo, da se bodo prave posledice poznale šele spomladi, ko državni ukrepi pomoči ne bodo več zadržali odpuščanj.

"Da se število ljudi, ki se znajdejo v stiki, povečuje, opažajo tudi v dobrodelnih organizacijah. Goriška Karitas je letos odprla dve novi trgovini, ki temeljita na načelu solidarnosti. Trem že obstoječim trgovinam z živili, kjer lahko krajani v stiski s posebno kartico, ki jo izdaja Karitas, nakupujejo tudi sveže izdelke in zelenjavo, so avgusta dodali še četrto. Prejšnji teden pa je v Gorici odprla svoja vrata tudi takšna trgovina z otroškimi oblačili in opremo. Število kartic, ki jih izdajo krajanom na podlagi socialnega položaja, se je letos podvojilo."

Kar zadeva slovensko skupnost v Italiji, se zdi, kot da bi doživljala nekakšno zimsko spanje, predvsem na političnem področju. Deželna in državna politika se ta hip ukvarjata samo z zdravstveno in posledično tudi gospodarsko krizo. Uresničevanje pravic in obljub, danih Slovencem v Italiji, je postavljeno na stranski tir.  Trpita pa tudi družabno in kulturno življenje, ki sta za enotnost narodne skupnosti izrednega pomena. Ustavljeno je delovanje pevskih zborov, plesnih, folklornih skupin in številnih drugih društev. Nastali mrk rešuje tehnologija. Predstave Slovenskega stalnega gledališča v Trstu so se spet preselile na splet, na družabnih omrežjih lahko spremljamo tudi vaje in ustvarjalno dejavnost nekaterih društev, v petek pa je v goriškem Kulturnem domu potekalo odprtje prve virtualne razstave, ki so jo posvetili 80-letnici tržaškega slikarja Klavdija Palčiča.