Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz "oranžne" Furlanije Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič.
Iz "oranžne" Furlanije - Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič
"V petek so si v deželi Furlanija - Julijska krajina vsi oddahnili, ko so izvedeli, da jih minister za zdravje Roberto Speranza ohranja na oranžnem seznamu," pravi naša dopisnica Špela Lenardič. Tudi tam je omejeno gibanje med občinami, svoja vrata so že pred dvema tednoma morali zapreti vsi bari in kavarne, zaprte so vse telovadnice, kulturni domovi, gledališča, kinodvorane, knjižnice, ljudem pa ostajajo na voljo vse trgovine, pa tudi javni promet, čeprav je predsednik dežele pozval, naj se ga uporablja samo v nujnih primerih. Gneča na avtobusih je eden izmed razlogov, da doma ostajajo dijaki in študentje. Ti že od začetka novembra izobraževanju sledijo na daljavo. Največja razlika s Slovenijo pa je, da ostajajo vrtci in osnovne šole po vsej Italiji odprti. Že pred začetkom novega šolskega leta so se šole morale pripraviti na vse omejitve, zagotoviti varnostno razdaljo med klopmi, urediti več vhodov in izhodov iz stavbe, skratka ločiti, kar se le da, razrede med seboj.
"Šole s slovenskim učnim jezikom so tu v prednosti, saj so po večini manj številčne. Pred kratkim sem obiskala eno od osnovnih šol v Gorici. Vsak razred ima tako rekoč svoj vhod, svoj del dvorišča, kjer se lahko med odmorom razigra – seveda z masko in na varni razdalji –, a so vsi otroci veseli, da so lahko skupaj v šolskih klopeh. Ko se je pojavila okužba, so hitri test opravili vsi učenci v razredu. Kdor je imel negativen izvid testa, se je lahko takoj vrnil v razred, tisti s pozitivnim izvidom pa so ostali v karanteni in pouku sledili na daljavo," opisuje Lenardičeva.
Z resnejšimi težavami se spoprijemajo starši, ki so svoje otroke vpisali v vrtec ali šolo na slovenski strani meje. Marsikdo se je namreč znašel brez varstva in z obveznim šolanjem na daljavo. Ker so v Italiji vrtci in šole odprti, pa pri delodajalcu nimajo možnosti izkoristiti varstva otroka na domu, kot to velja v Sloveniji.
Protesti proti ukrepom občasno potekajo po vsej Italiji, tudi na velikem trgu v Trstu se je zvrstilo kar nekaj protestov. Na vse težji položaj so opozarjali gostinci, delavci v kulturi, storitvenem sektorju, mali trgovci in podjetniki. Sindikati opozarjajo, da se bodo prave posledice poznale šele spomladi, ko državni ukrepi pomoči ne bodo več zadržali odpuščanj.
"Da se število ljudi, ki se znajdejo v stiki, povečuje, opažajo tudi v dobrodelnih organizacijah. Goriška Karitas je letos odprla dve novi trgovini, ki temeljita na načelu solidarnosti. Trem že obstoječim trgovinam z živili, kjer lahko krajani v stiski s posebno kartico, ki jo izdaja Karitas, nakupujejo tudi sveže izdelke in zelenjavo, so avgusta dodali še četrto. Prejšnji teden pa je v Gorici odprla svoja vrata tudi takšna trgovina z otroškimi oblačili in opremo. Število kartic, ki jih izdajo krajanom na podlagi socialnega položaja, se je letos podvojilo."
Kar zadeva slovensko skupnost v Italiji, se zdi, kot da bi doživljala nekakšno zimsko spanje, predvsem na političnem področju. Deželna in državna politika se ta hip ukvarjata samo z zdravstveno in posledično tudi gospodarsko krizo. Uresničevanje pravic in obljub, danih Slovencem v Italiji, je postavljeno na stranski tir. Trpita pa tudi družabno in kulturno življenje, ki sta za enotnost narodne skupnosti izrednega pomena. Ustavljeno je delovanje pevskih zborov, plesnih, folklornih skupin in številnih drugih društev. Nastali mrk rešuje tehnologija. Predstave Slovenskega stalnega gledališča v Trstu so se spet preselile na splet, na družabnih omrežjih lahko spremljamo tudi vaje in ustvarjalno dejavnost nekaterih društev, v petek pa je v goriškem Kulturnem domu potekalo odprtje prve virtualne razstave, ki so jo posvetili 80-letnici tržaškega slikarja Klavdija Palčiča.
228 epizod
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Iz "oranžne" Furlanije Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič.
Iz "oranžne" Furlanije - Julijske krajine se oglaša dopisnica Špela Lenardič
"V petek so si v deželi Furlanija - Julijska krajina vsi oddahnili, ko so izvedeli, da jih minister za zdravje Roberto Speranza ohranja na oranžnem seznamu," pravi naša dopisnica Špela Lenardič. Tudi tam je omejeno gibanje med občinami, svoja vrata so že pred dvema tednoma morali zapreti vsi bari in kavarne, zaprte so vse telovadnice, kulturni domovi, gledališča, kinodvorane, knjižnice, ljudem pa ostajajo na voljo vse trgovine, pa tudi javni promet, čeprav je predsednik dežele pozval, naj se ga uporablja samo v nujnih primerih. Gneča na avtobusih je eden izmed razlogov, da doma ostajajo dijaki in študentje. Ti že od začetka novembra izobraževanju sledijo na daljavo. Največja razlika s Slovenijo pa je, da ostajajo vrtci in osnovne šole po vsej Italiji odprti. Že pred začetkom novega šolskega leta so se šole morale pripraviti na vse omejitve, zagotoviti varnostno razdaljo med klopmi, urediti več vhodov in izhodov iz stavbe, skratka ločiti, kar se le da, razrede med seboj.
"Šole s slovenskim učnim jezikom so tu v prednosti, saj so po večini manj številčne. Pred kratkim sem obiskala eno od osnovnih šol v Gorici. Vsak razred ima tako rekoč svoj vhod, svoj del dvorišča, kjer se lahko med odmorom razigra – seveda z masko in na varni razdalji –, a so vsi otroci veseli, da so lahko skupaj v šolskih klopeh. Ko se je pojavila okužba, so hitri test opravili vsi učenci v razredu. Kdor je imel negativen izvid testa, se je lahko takoj vrnil v razred, tisti s pozitivnim izvidom pa so ostali v karanteni in pouku sledili na daljavo," opisuje Lenardičeva.
Z resnejšimi težavami se spoprijemajo starši, ki so svoje otroke vpisali v vrtec ali šolo na slovenski strani meje. Marsikdo se je namreč znašel brez varstva in z obveznim šolanjem na daljavo. Ker so v Italiji vrtci in šole odprti, pa pri delodajalcu nimajo možnosti izkoristiti varstva otroka na domu, kot to velja v Sloveniji.
Protesti proti ukrepom občasno potekajo po vsej Italiji, tudi na velikem trgu v Trstu se je zvrstilo kar nekaj protestov. Na vse težji položaj so opozarjali gostinci, delavci v kulturi, storitvenem sektorju, mali trgovci in podjetniki. Sindikati opozarjajo, da se bodo prave posledice poznale šele spomladi, ko državni ukrepi pomoči ne bodo več zadržali odpuščanj.
"Da se število ljudi, ki se znajdejo v stiki, povečuje, opažajo tudi v dobrodelnih organizacijah. Goriška Karitas je letos odprla dve novi trgovini, ki temeljita na načelu solidarnosti. Trem že obstoječim trgovinam z živili, kjer lahko krajani v stiski s posebno kartico, ki jo izdaja Karitas, nakupujejo tudi sveže izdelke in zelenjavo, so avgusta dodali še četrto. Prejšnji teden pa je v Gorici odprla svoja vrata tudi takšna trgovina z otroškimi oblačili in opremo. Število kartic, ki jih izdajo krajanom na podlagi socialnega položaja, se je letos podvojilo."
Kar zadeva slovensko skupnost v Italiji, se zdi, kot da bi doživljala nekakšno zimsko spanje, predvsem na političnem področju. Deželna in državna politika se ta hip ukvarjata samo z zdravstveno in posledično tudi gospodarsko krizo. Uresničevanje pravic in obljub, danih Slovencem v Italiji, je postavljeno na stranski tir. Trpita pa tudi družabno in kulturno življenje, ki sta za enotnost narodne skupnosti izrednega pomena. Ustavljeno je delovanje pevskih zborov, plesnih, folklornih skupin in številnih drugih društev. Nastali mrk rešuje tehnologija. Predstave Slovenskega stalnega gledališča v Trstu so se spet preselile na splet, na družabnih omrežjih lahko spremljamo tudi vaje in ustvarjalno dejavnost nekaterih društev, v petek pa je v goriškem Kulturnem domu potekalo odprtje prve virtualne razstave, ki so jo posvetili 80-letnici tržaškega slikarja Klavdija Palčiča.
Avstralija je še vedno država priseljencev. Napovedujejo, da bodo v prihodnje sprejeli tudi do 700 tisoč ljudi na leto. Kateri poklici so najbolj iskani in zaželeni? V Avstraliji živi tudi veliko Slovencev, kako se je med njimi obdržal slovenski jezik, ali spremljajo življenje v matični domovini? Velika tema v Avstraliji so tudi Aborigini, ljudstvo staroselcev. Kakšne pravice imajo in o čem se bo odločalo na skorajšnjem referendumu?
Iz Bruslja se nam oglača dopisnica Mojca Širok. Tudi v belgiji dežuje že več dni, a nikakor ni tako katastrofalno kot v Sloveniji. Dogajanje v naši državi sicer ni šlo mimo Belgijcev, tudi zato ker so pred leti sami utrpeli podobno. Spregovorimo tudi o mehanizmih evropske pomoči Sloveniji in vzponu desnice v Belgiji.
Smo v času turistične sezone, kako so Avstrijci zadovoljni z zasedenostjo turističnih kapacitet in kam odhajajo sami na dopust? Avstrijska vlada pa je tik pred parlamentarnimi počitnicami sprejela del nove zdravstvene reforme, tudi v Avstriji primanjkuje zdravnikov, kako jih nameravajo pridobiti? V teh poletnih mesecih je na Dunaju na ogled tudi velika umetniška inštalacija slovenske umetnice Vanje Bučan z naslovom Ledeniki na potepu, ki se ukvarja s temo podnebnih sprememb.
Ponedeljkov jutranji pogovor z dopisnico iz Trsta ponuja namige za obisk naravnih in kulturnih znamenitosti v regiji, kot tudi omembno številnih poletnih festivalov.
Ponedeljkov jutranji pogovor z dopisnikom iz Rima.
Klicna koda tokrat vrti ameriško številko. Dopisnik Andrej Stopar o tem, da so ameriške manjšine letos izgubile kriterij pozitivne diskriminacije pri vpisu na univerze, vrhovno sodišče je razveljavilo Bidnov odpis študentskih dolgov za najrevnejše in presodilo, da je diskriminacija LGBT, če se ne strinjaš z njihovim sporočilom, ustavna. Donald Trump pa prepričljivo vodi v tekmi za republikansko predsedniško nominacijo.
V Nemčiji so po zelo uspešnem 3-mesečnem poskusu lani poleti, ko so uvedli enotno mesečno vozovnico za ves javni prevoz za 9,99 evra, zdaj uvedli karto za 49 evrov, s katero lahko ljudje potujejo po vsej državi, vseh mestih, na vseh javnih prevozih, tramvajih, podzemnih, železnicah, z izjemo intercity vlakov. Kako uspešen je projekt? Se je dejansko povečala uporaba javnega prevoza, kar je namen? Enotna vozovnica je le eden od številnih novih projektov nemške vlade, ki pa ta čas ni zelo priljubljena. To potrjuje predvsem visoka podpora skrajno desni Alternativi za Nemčijo, ki je tudi nekakšna stranka protesta, in včeraj je prvič kandidat stranke AFD zmagal v okrožju v Turingiji in postal okrožni glavar. Vroče pa ni samo na politični sceni, tudi v Nemčiji je vročina v mestih vse večja težava, nemški minister za zdravje je predstavil nacionalni načrt za zaščito pred vročino.
Začenja se čas dopustov in potovanj in verjetno je prava mora, če vam zgubijo prtljago Letno poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti od njih kaže, da so mamila dobro dostopna v večini Evrope in to vse vrste. In glede na medijska poročila je Belgija eno od središč tihotapljenja prepovedanih drog. Za zanimivo potezo je poskrbel Evropski parlament, ki je podprl povečanje števila poslancev v prihodnjem sklicu in koristi naj bi imela tudi Slovenija.
Kako se kažejo podnebne spremembe v azijskih velemestih na podeželju? Na Kitajskem se soočajo s problemom brezposelnosti med mladimi. Kitajska krepi cenzuro, bodo res prepovedali Airdrop in Bluetooth?
V soboto je bil v Beogradu že peti shod proti nasilju. Kakšni so protesti na katere zdaj prihaja po 50 000 ljudi, samo tisti proti MiloševićU oktobra 2000 so bili večji? Srbski predsednik Vučić je v odzivih na protestniške zahteve zelo oseben, premierka pravi, da je pripravljena kadarkoli odstopiti. Ampak opozicija zahteva neko prehodno obdobje, ker meni, da ima predsednik celotno državo tako pod nadzorom, da je proti njemu trenutno nemogoče zmagati. Presenetljiva je bila tudi odločitev, da bodo srbske šole s poukom končale že jutri. Druga Vučićeva fronta je Kosovo. Kaj lahko pričakujemo tam? Zdi se, da je tokrat pritisk večji na Kosovo, tudi iz ZDA in Natovih enot Kfor, ki so obsodili nasilje posebnih kosovskih policijskih enot, tudi to, da akcija ni bila napovedana. Kosovski premier Kurti ima problem, ker so ZDA njihov najtesnejši zaveznik.
Včeraj je potekal tako imenovani bruseljski tek, na katerem je sodelovalo 42.000 tekačev, tudi veliko Slovencev. Zakaj je tek postal prava bruseljska znamenitost? V Bruslju imajo sistem odlaganja smeti v vrečke, poznati je treba celo paleto barv in jih povezati s pravo vrsto odpadkov, zdaj so zamenjali režim pobiranja in še zlasti bruseljska predmestja so spominjala na južnoitalijanska mesta v času stavke smetarjev. Začelo se je ogrevanju motorjev politike pred evropskimi volitvami, ki bodo čez leto dni; kdo si želi še en mandat, denimo bi Ursula Von der Leyen rada še en mandat vodila Evropsko komisijo?
Nadaljujejo se diplomatske pobude za končanje vojne v Ukrajini, s tem namenom v Moskvo prihaja posebni kitajski odposlanec Oblast v Rusiji sprejema številne represivne zakone, nedavno so aretirali 3 znanstvenike Problem s katerim se sooča ruski predsednik Putin je padanje rodnosti. Kremelj oblikoval seznam 500 oseb, državljanov ZDA, ki jim je po novem prepovedan vstop v Rusijo.
Italija računa na koristi tudi v primeru, če se vojna v Ukrajini zavleče. Že pred meseci je premierka Melonijeva tako obudila zamisel, da bi Italija postala vozlišče evropske oskrbe z energenti iz severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Organizatorji posveta o zagotavljanju večje rodnosti od vlade zahtevajo, naj ponudi družinam z otroki odločne davčne spodbude, naj nagradi podjetja s pozitivno politiko zaposlovanja mater, naj v družbi ustvarja družinam in otrokom prijazno vzdušje. V Benetkah se začenja veliki Bienale, ki je letos posvečen arhitekturi. Laboratorij prihodnosti – takšen je skupni naslov letošnje razstave. Prvič v zgodovini bo Bienale ponudil fokus na arhitekturno ustvarjanje v Afriki. Na Bienalu seveda tudi slovenski paviljon: letos sta ga zasnovali dve skupini arhitektov mlajše generacije, in sicer biroja Mertelj Vrabič in Vidic Grohar.
Avstrijci se soočajo s pomanjkanjem delovne sile, kar je še posebej zaskrbljujoče pred poletno turistično sezono, v gostinstvu in hotelirstvu primanjkuje okoli 30.000 delavcev. Tudi zaradi tega v gospodarstvu opozarjajo na ponovno podaljšanje nadzora na meji s Slovenijo. Avstrijce razburja tudi medijsko področje, pred kratkim je vlada sprejela zakon, na podlagi katerega bo prenehal izhajati častnik Wiener Zeitung v tiskani obliki. Slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem je presenetila novica o novem učnem načrtu za ljudske šole, ki predvideva manj ur slovenščine v primerjavi z nemščino. Kako so se odzvali koroški Slovenci?
Stopnja brezposelnoti je bila lani v Sloveniji nižja od povprečja Evropske Unije, znašala je 3,9 odstotka. Najvišja je bila recimo v Španiji – 12,6 odstotka. Kako se je na tem področju izkazala dežela piva in čokolade?
Na dan upora proti okupatorju bo ljubljanski Cankarjev dom gostil kar lepo število Slovencev iz Italije – ob 50 letnici bo svoj koncert imel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Za Slovenci v Italiji je pester politični april. Na začetku meseca so namreč v Furlaniji Julijski krajini potekale deželne volitve. V deželnem parlamentu bo odslej narodno skupnost zastopal zgolj še en poslanec – kaj to pomeni za manjšino? Kaj prinaša projekt Severno jadranske vodikove doline za katero so Slovenija, Hrvaška in dežela Furlanija Julijska krajina prejeli 25 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev?
Letošnja poletna turistična sezona bo prva po vstopu Hrvaške v schengensko območje. Mejni prehodi na slovensko-hrvaški meji so torej odprti, bodo cestninske postaje do nadaljnjega povzročale gnečo in zastoje? Višje bodo letos tudi plače oziroma honorarji delavcev v turizmu, in sicer zaradi pomanjkanja pomanjkanja delovne sile. Je res, da so ponekod za čistilko pripravljeni odšteti tudi do 20 evrov na uro? Pa še zgodba o 19-letnem mladeniču, ki je pred dnevi v Zagrebu ukradel tramvaj in se z njim odpeljal kilometer in pol daleč. In še utrinek o več kot sto let starem kiosku, ki ga je zdaj prevzel Muzej mesta Zagreba, ki ga vodi slovenska zgodovinarka Aleksandra Berberih Slana. Kakšne načrte ima ravnateljica muzeja s tem kioskom?
Na Japonskem so zacvetele češnje, sakura je nacionalni praznik, kako ga obeležijo, kako ga doživljajo? Japonska se sooča s težavo, staranjem prebivalstva in upadom rodnosti. Bodo pomanjkanje ljudi v številnih poklicih nadomestili roboti in dosežki visokih tehnologij? Daljna Azija kot regija postaja vse bolj nemirna, ali to pomeni zaton japonskega pacifizma?
V Nemčiji poteka največja stavka v zadnjih desetletjih, dva sindikata za javne uslužbence zahtevata 10 oziroma 12% zvišanje plač in stopnjujeta pritisk na vlado. Včeraj je v Berlinu potekal referendum, na katerem so odločali, da bi časovnico podnebnih ciljev premaknili na leto 2030 – ko bi mesto moralo postati podnebno nevtralno. A referendum ni uspel, zakaj ne? So podnebni cilji žrtev geopolitičnih razmer in zaostrene energetske situacije tudi v Nemčiji? Nemčija je v Bruslju izsilila, da bodo tudi po letu 2035 lahko prodajali vozila z motorji na notranje izgorevanje, če jih bodo poganjala sintetična goriva, za proizvodnjo katerih je potrebne 5-krat več energije. Zakaj zadnji trenutek in zakaj si nemška vlada tako zelo prizadeva za izjemo s sintetičnimi gorivi, kljub temu da tudi nemški strokovnjaki to ocenjujejo kot nerealno?
Včeraj so črnogorci izbirali predsednika in zdaj vemo, da jih čaka drugi krog, aktualnega predsednika Mila Đukanovića pa težka naloga, če se želi obdržati na oblasti. Velika pričakovanja so bila pred sobotnim srečanjem srbskega predsednika Vučića in kosovskega Kurtija, predstavniki Unije po 12 urah pogajanj niso skrivali razočaranja nad izplenom.
Neveljaven email naslov