Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Mednarodni center za novinarje ves čas pandemije po svetu spremlja, kako covid-19 spreminja novinarstvo, kje ljudje iščejo novice, kje se pojavlja največ lažnih in zavajajočih novic.
Dr. Julie Posetti je bila dolgoletna novinarka, zdaj pa je raziskovalka osredotočena na motnje, ki se pojavljajo v novinarski profesiji, ter se posveča neodvisnemu kritičnemu novinarstvu po svetu.
Na centru že od marca podrobno spremljajo, kako pandemija koronavirusne bolezni spreminja novinarstvo. V raziskavi, ki poteka še do konca decembra, so pridobili več kot 2000 odzivov novinarjev v sedmih jezikih. Za zdaj so predstavili rezultate raziskave, ki sloni na novinarjih, ki delujejo v angleško govorečem prostoru. Dr. Posseti opozarja, da ne smemo rezultatov posploševati, a vseeno lahko opazimo neke znake. “Izkazalo se je, da je ne glede na nevarnost virusa kar 70 odstotkov sodelujočih opozorilo na psihološke in čustvene motnje kot najtežje vidike pri opravljanju njihovega dela. Dvainosemdeset odstotkov jih je povedalo, da so občutili vsaj eno negativno čustveno ali psihološko posledico zaradi koronavirusne krize.”
Zelo alarmantno se jim zdi, da je približno tretjina sodelujočih opozorila na to, da jim njihova medijska organizacija ni priskrbela nobene zaščitne opreme pri spopadanju z virusom na terenu. Opazili pa so še eno stvar, ki je tudi zelo povezana s psihološko stisko novinarjev.
“Dvajset odstotkov sodelujočih je povedalo, da so bili med prvim valom pandemije spletne grožnje, napadi, zaničevanja in sovražni govor veliko hujši kot sicer.”
“Imamo dokaze, da so politiki in izvoljeni uradniki ključni vir zavajajočih informacij pri 46 odstotkih vprašanih. To je nedvomno del svetovnega trenda političnega demoniziranja novinarjev. Kar se pogosto dogaja v kontekstu širjenja zavajajočih informacij tudi o novinarjih.” Poleg tega so ugotovili, da je 66 odstotkov novinarjev zaznalo, da Facebook nastopa kot ključna platforma pri razširjanju zavajajočih informacij.
“Novinarji imamo težave s Facebookom, ker predstavlja pomembno orodje za komuniciranje z javnostjo, ampak tudi kot platformo, na kateri se širijo zavajajoče informacije.”
Poudarjajo, da je problematičen tudi Twitter, ampak Facebook je bil najspornejši. So pa novinarji opozorili, da so imeli tudi s Facebookom kot podjetjem največ težav, ko so želeli z njim komunicirati, ko so opazili in opozorili na napake in lažne informacije. Največkrat se je zgodilo, da se podjetje sploh ni odzvalo.
Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila na resnično grožnjo tako imenovane infodemije, pojava, ko nas na temo epidemije dobesedno zasipavajo kakršne koli informacije z vseh strani. Mediji, družabna omrežja, ulica.
Dr. Julie Posetti je sodelovala pri raziskavi Unseca, pri tem so objavili dve poročili o tem, kako so se vlade odzivale glede zavajajočih informacij. Tako so prišli do pojma disinfodemija. Osredotočili so se na lažne in zavajajoče informacije.
“Zavajajoče informacije lahko ljudi vodijo v napačne odločitve pri ravnanju med epidemijo, kar lahko neposredno vpliva na njihovo zdravje.”
Vse to lahko privede tudi do omejevanja novinarske svobode. Kar polovica novinarjev je namreč dejala, da so njihovi viri bili prestrašeni govoriti z njimi, ker so se bali maščevanja. Politiki ves čas tudi javno obračunavajo z novinarji. Po svetu pa je do zdaj zaradi pandemije posledično ugasnilo že veliko medijev. Dr. Posetti pravi, da lahko to povežemo z gibanjem, nastrojenim proti novinarstvom.
A raziskava prinaša tudi nekaj dobrih novic, kar nam lahko da nekaj upanja.
“A to se ne nanaša samo na novinarje, ampak na vse nas, če želimo živeti v družbi, v kateri obstaja svobodna in zaupanja vredna informacija. Namreč 43 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da jim je javnost sporočila, da se je njihovo zaupanje v njihov medij med pandemijo povečalo. Pridobili pa so tudi poslušalce, gledalce ali bralce, ki želijo z njimi sodelovati, jim svetujejo in z njimi komunicirajo na pozitiven in ohrabrujoč način.”
Kar 61 odstotkov novinarjev pa je sporočilo, da so med pandemijo začutili še večjo pripadnost novinarstvu. To je nekaj, za kar si je treba prizadevati, še poudarja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarstvo.
V ponedeljek se začenja novinarski Festival Naprej/Forward, ki ga letos prek spleta organizira Društvo novinarjev Slovenije. Dotaknili se bodo tako rekoč vseh tem, omenjenih v tem prispevku, od zavajajočih informacij v povezavi z epidemijo do nevarnosti, ki prežijo na novinarje na terenu in tudi v uredništvih.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Mednarodni center za novinarje ves čas pandemije po svetu spremlja, kako covid-19 spreminja novinarstvo, kje ljudje iščejo novice, kje se pojavlja največ lažnih in zavajajočih novic.
Dr. Julie Posetti je bila dolgoletna novinarka, zdaj pa je raziskovalka osredotočena na motnje, ki se pojavljajo v novinarski profesiji, ter se posveča neodvisnemu kritičnemu novinarstvu po svetu.
Na centru že od marca podrobno spremljajo, kako pandemija koronavirusne bolezni spreminja novinarstvo. V raziskavi, ki poteka še do konca decembra, so pridobili več kot 2000 odzivov novinarjev v sedmih jezikih. Za zdaj so predstavili rezultate raziskave, ki sloni na novinarjih, ki delujejo v angleško govorečem prostoru. Dr. Posseti opozarja, da ne smemo rezultatov posploševati, a vseeno lahko opazimo neke znake. “Izkazalo se je, da je ne glede na nevarnost virusa kar 70 odstotkov sodelujočih opozorilo na psihološke in čustvene motnje kot najtežje vidike pri opravljanju njihovega dela. Dvainosemdeset odstotkov jih je povedalo, da so občutili vsaj eno negativno čustveno ali psihološko posledico zaradi koronavirusne krize.”
Zelo alarmantno se jim zdi, da je približno tretjina sodelujočih opozorila na to, da jim njihova medijska organizacija ni priskrbela nobene zaščitne opreme pri spopadanju z virusom na terenu. Opazili pa so še eno stvar, ki je tudi zelo povezana s psihološko stisko novinarjev.
“Dvajset odstotkov sodelujočih je povedalo, da so bili med prvim valom pandemije spletne grožnje, napadi, zaničevanja in sovražni govor veliko hujši kot sicer.”
“Imamo dokaze, da so politiki in izvoljeni uradniki ključni vir zavajajočih informacij pri 46 odstotkih vprašanih. To je nedvomno del svetovnega trenda političnega demoniziranja novinarjev. Kar se pogosto dogaja v kontekstu širjenja zavajajočih informacij tudi o novinarjih.” Poleg tega so ugotovili, da je 66 odstotkov novinarjev zaznalo, da Facebook nastopa kot ključna platforma pri razširjanju zavajajočih informacij.
“Novinarji imamo težave s Facebookom, ker predstavlja pomembno orodje za komuniciranje z javnostjo, ampak tudi kot platformo, na kateri se širijo zavajajoče informacije.”
Poudarjajo, da je problematičen tudi Twitter, ampak Facebook je bil najspornejši. So pa novinarji opozorili, da so imeli tudi s Facebookom kot podjetjem največ težav, ko so želeli z njim komunicirati, ko so opazili in opozorili na napake in lažne informacije. Največkrat se je zgodilo, da se podjetje sploh ni odzvalo.
Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila na resnično grožnjo tako imenovane infodemije, pojava, ko nas na temo epidemije dobesedno zasipavajo kakršne koli informacije z vseh strani. Mediji, družabna omrežja, ulica.
Dr. Julie Posetti je sodelovala pri raziskavi Unseca, pri tem so objavili dve poročili o tem, kako so se vlade odzivale glede zavajajočih informacij. Tako so prišli do pojma disinfodemija. Osredotočili so se na lažne in zavajajoče informacije.
“Zavajajoče informacije lahko ljudi vodijo v napačne odločitve pri ravnanju med epidemijo, kar lahko neposredno vpliva na njihovo zdravje.”
Vse to lahko privede tudi do omejevanja novinarske svobode. Kar polovica novinarjev je namreč dejala, da so njihovi viri bili prestrašeni govoriti z njimi, ker so se bali maščevanja. Politiki ves čas tudi javno obračunavajo z novinarji. Po svetu pa je do zdaj zaradi pandemije posledično ugasnilo že veliko medijev. Dr. Posetti pravi, da lahko to povežemo z gibanjem, nastrojenim proti novinarstvom.
A raziskava prinaša tudi nekaj dobrih novic, kar nam lahko da nekaj upanja.
“A to se ne nanaša samo na novinarje, ampak na vse nas, če želimo živeti v družbi, v kateri obstaja svobodna in zaupanja vredna informacija. Namreč 43 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da jim je javnost sporočila, da se je njihovo zaupanje v njihov medij med pandemijo povečalo. Pridobili pa so tudi poslušalce, gledalce ali bralce, ki želijo z njimi sodelovati, jim svetujejo in z njimi komunicirajo na pozitiven in ohrabrujoč način.”
Kar 61 odstotkov novinarjev pa je sporočilo, da so med pandemijo začutili še večjo pripadnost novinarstvu. To je nekaj, za kar si je treba prizadevati, še poudarja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarstvo.
V ponedeljek se začenja novinarski Festival Naprej/Forward, ki ga letos prek spleta organizira Društvo novinarjev Slovenije. Dotaknili se bodo tako rekoč vseh tem, omenjenih v tem prispevku, od zavajajočih informacij v povezavi z epidemijo do nevarnosti, ki prežijo na novinarje na terenu in tudi v uredništvih.
Dve vzporedni temi vrhunskega športa in športa za vse se odpirata vzporedno in nista povezani zgolj s trenutnim stanjem v državi.
Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Ravnateljica osnovne šole Danile Kumar, mag. Mojca Mihelič, o tem, kako so se prilagodili z izobraževalnim procesom, ki za učence višjih razredov od ponedeljka poteka na daljavo.
Ker se koronavirus ne prenaša s krvjo, darovanje krvi poteka nemoteno. Kdo se lahko udeleži krvodajalske akcije in kje najdete seznam krvodajalskih akcij?
Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.
Prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zanimalo nas je, kaj o prenosu koronavirusa prek aerosolov pravijo najnovejše raziskave, kako je z zračenjem prostorov, predvsem pa, zakaj in kdaj nositi zaščitno masko tudi na prostem.
Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.
Generalni direktor UKC Maribor o aktualnem dogajanju v njegovi bolnišnici, ukinjanju nekaterih programov, lažnih prerokih in o ranljivosti našega družbenega tkiva.
Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?
Kako priti na testiranje, kdo naj nas pripelje? Na praktična vprašanja glede jemanja brisov za testiranje na koronavirus odgovarja Mateja Škufca Sterle, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani.
Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.
Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.
36-letna Kranjčanka Maja Kalan Pongrac o več kot teden dni trajajočem čakanju na diagnozo 'razliti slepič'. Opozarja na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem.
Idealizirana podoba srečnih družin, ki naj bi v času ukrepov končno našla čas zase, se spoznavala, družila in se še bolj povezala, za mnoge ostaja povsem nedosegljiva.
Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo, o trenutnih razmerah v povezavi s povečanim številom testiranj na novi koronavirus v državi.
Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke.
Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana). V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Odgovore je iskal Iztok Kônc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay
Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni.
V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Raziskovalci pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji precej znižali ocene prekuženosti; imunolog Alojz Ihan nove rezultate komentira kot pričakovane.
Neveljaven email naslov