Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Premiera plesno-gledališke predstave o Almi Karlin z naslovom Alma. Sama. Razstava Stoletje plakata, plakat 20. stoletja na Slovenskem.
Poletna bralna bera Mladinske knjige in domača znanstveno fantastična novost Anor Kath: Doba Razdora Sama Petančiča izdana v samozaložbi. V oddaji pa tudi o razstavi Moda v gibanju (Italijanski slog 1951-1990/Utrinki slovenske mode).
O umetniškem dogodku Zajtrk na travi slikarke Brede Puc Križman v ljubljanskem Tivoliju. Pa o razstavi Lov Nine Koželj v novomeškem Simulakru. In še o zvočnem dogodku v Stari mestni elektrarni v Ljubljani.
Abbine legendarne glasbene uspešnice bodo v nocoj že razprodanih Križankah pod dirigentsko taktirko Patrika Grebla prvič zadonele v slovenskih prevodih glasbenika, kantavtorja Tomaža Domicelja. V ljubljanskem Mini teatru pa je bila včeraj zvečer premierno uprizorjena gledališka igra Glad po istoimenskem romanu Knuta Hamsuna, ki je s tem delom začel obdobje moderne evropske književnosti, vanjo pa vpeljal nov tip junaka: občutljivega in dovzetnega intelektualca. Avtor odrske priredbe, dramaturg in režiser nove interpretacije romana je Janez Pipan, nemirnega gladovalca igra Marko Mandić.
Zavod Bufeto pripravlja že 8. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf 2015. Danes se v organizaciji Slovenske filantropije v Ljubljani začenja tudi 6. Festival migrantskega filma, na Bledu pa poskus druge edicije mednarodnega filmskega festivala v Sloveniji Bled Film Festival.
Gledališče Koper ima drevi premiero, zadnjo v tej sezoni. Na oder postavljajo Pašjon Iztoka Mlakarja v režiji Vita Tauferja. Projekt mladih gledaliških ustvarjalcev BiTeater se bo nocoj predstavil s tretjo premiero - dramo Potestad argentinskega avtorja Eduarda Pavlikovskega v režiji Milana Goloba. V Motniku pa se bo danes začel 4. Križnikov pravljični festival Jenkret je biv.
Danes ob 17. uri bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma predaval trenutno najvidnejši in večkrat mednarodno nagrajeni (proti)vojni fotograf James Nachtwey, ob 20. uri pa sledi odprtje razstave njegovih fotografij Priča, katere delegirani kurator je Alain Mingam; Nachtweyeve fotografije bodo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled do 17. avgusta. Do 24. junija pa je v ljubljanski Galeriji Fotografija odprta razstava Urbana joga: potencial prostora avtorice Anje Humljan, ki so jo v New Yorku, Parizu, Madridu in Ljubljani v objektiv ujeli Jaka Vinšek, Antoine Le Grand, Emilio P. Doiztua in Primož Lukežič. Za konec še o Kinu Otok, ki s filmom Poštarjeve bele noči nocoj prihaja na ljubljansko Kinodvorišče, ogledu filma pa sledi še pogovor Varje Močnik s koscenaristko filma Jeleno Kiseljovo.
Festival šansonov La vie en Rose se po 15 letih poslavlja z velikim koncertom, ki bo posvečen 100-letnici rojstva Edith Piaf in pregledu lastne zgodovine. 9. junij pa je tudi mednarodni dan arhivov in dan, ko slovenski arhivi odprejo svoja vrata javnosti.
Knjižne novosti: Brskanja – novo zbirko kratke proze pisatelja, dramatika, esejista in režiserja Vinka Möderndorferja, Česar ne moreš povedati frizerki – kratkoprozni prvenec Agate Tomažič, Pianistov dotik – romaneskni prvenec Mirta Komela in roman Vladimirja Nikolajeviča Vojnoviča z naslovom Moskva 2042 je predstavila novomeška založba Goga. V galeriji S na ljubljanskem gradu si lahko do 20. septembra ogledate Podvodni svet – fotografsko razstavo skozi oči fotografov National Geographica Slovenija.
Založba Mladinska knjiga je izdala zbirko z naslovom Ljubezen čudež duše in telesa Cirila Zlobca. Gledališče Glej pa ima na odru premiero Varovanec hoče biti varuh v režiji Iztoka Toryja, avtorja Petra Handkeja.
V Izoli se bo danes s projekcijo filma Let nad bojnimi polji z glasbeno spremljavo dvanajstčlanske džezovske zasedbe Insium in s svetovno premiero nove glasbene opreme Glauca Veniera in Micheleja Corcelle slavnostno začel 11. mednarodni festival Kino otok – Isola cinema. Program petdnevnega festivala, ki bo predstavil filme z različnih koncev sveta, temelji tudi na filmskem dialogu med vsemi udeleženci festivala. Ob filmih, srečevanjih in druženjih s filmskimi ustvarjalci. Plesalca in koreografa, letošnja nagrajenca Prešernovega sklada Rosana Hribar in Gregor Luštek, znana predvsem po svojih fizično intenzivnih in tehnično izbrušenih duetih, bosta danes v Cankarjevem domu v Ljubljani uprizorila Maratonski duet. V njem bosta povzela njuno šestnajstletno zgodbo v enem samem dihu.
JSP: Jelena in Svetlana Proković z razstavo fotografij kolekcije TRIBALICIOUS v Ulični galeriji v Ljubljani, Matej Andraž Vogrinčič z instalacijo Gmota v Galeriji TR3, v Slovenski filharmoniji premiera dokumentarnega filma Igorja Šterka Pavla Jesih ter Steletove nagrade in priznanja za izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavratorstva, ki jih od leta 1990 podeljuje Slovensko konservatorsko društvo.
Začel se je 2. Drama festivala 2015, Muzikološki zbornik praznuje 50 let, prestolnico in 13 drugih slovesnkih mest pa bo razveseljeval festival sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi.
Drevi bodo v SNG Nova Gorica slovesno podelili nagrade za igralske dosežke Tantadruj, ki jih peto leto zapored podeljujejo tri primorska gledališča - SNG Nova Gorica, SSG Trst in Gledališče Koper. V Ljubljani se danes na Starem trgu 21 pred galerijo ŠKUC začenja že 22. literarno-glasbeni festival Živa književnost.
Deveti mednarodni festival Svetlobna gverila se posveča različnim aspektom teme kot integralnega dela svetlobe. Začne se danes zvečer ob 21.30 v galeriji Vžigalica in njeni okolici. Téma tokratnega festivala je V temi. Tako v galerijskih prostorih kot tudi na javnih površinah v središču prestolnice bodo mesec dni na ogled dela sto ustvarjalcev, 50-ih avtorjev iz desetih držav, slovenskih avtorjev, pa tudi študentov in dijakov. Letošnji 30. Mednarodni literarni festival Vilenica se bo odvijal od 1. do 6. septembra. Osrednje ime festivala je prejemnik nagrade Vilenica 2015, češki pisatelj Jáchym Topol, ki je z vključitvijo tako osebne kot kolektivne izkušnje v svoj umetniški opus postal prozaik prepoznavnega evropskega formata. Festival postavlja v središče tudi slovenskega pisatelja, pesnika in dramatika Milana Jesiha.
Ob 450. obletnici rojstva Williama Shakespeara premiera Beneškega trgovca v Lutkovnem gledališču Ljubljana, po lutkovni poti pa še na Ljubljanski grad, kjer se nocoj odpre Lutkovni muzej. V hostlu Celica v Ljubljani je na ogled fotografska razstava Godibodi 2014, v pokrajinskem muzeju Maribor pa razstava modnih oblačil in dodatkov Ikonska petdeseta.
Ob 450. obletnici rojstva Williama Shakespeara premiera Beneškega trgovca v Lutkovnem gledališču Ljubljana, po lutkovni poti pa še na Ljubljanski grad, kjer se nocoj odpre Lutkovni muzej. V hostlu Celica v Ljubljani je na ogled fotografska razstava Godibodi 2014, v pokrajinskem muzeju Maribor pa razstava modnih oblačil in dodatkov Ikonska petdeseta.
Igra Balkon se po 27-ih letih vrača na oder Slovenskega mladinskega gledališča. Intimno dramsko besedilo Jeana Geneta v režiji Diega de Bree bodo premierno uprizorili nocoj ob 19.30. Katarina po naročilu – drugi del trilogije treh gledaliških ustvarjalcev in raziskovalcev, dramaturginje Urške Brodar, igralke Katarine Stegnar in režiserja Jureta Novak, bo premierno na ogled nocoj ob 20.45 v Gledališču Glej. Risbe in kipi je naslov razstave del Jiřija Bezlaja, ki jo bodo ob 19-ih odprli v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. Kipar Jiři Bezlaj, ki živi v Ljubljani in ustvarja ob Stiškem potoku, je razstavo zasnoval v talnih samosvojih prostorskih postavitvah.
Nocoj ob 20.00 se v stari dvorani v Slovenskem narodnem gledališču Maribor obeta premiera ostre, radikalne, brezkompromisne performativne gibalno-dramske uprizoritve Drakula. Nastala je v koprodukciji z Zagrebškim gledališčem mladih in s Fondazione Teatro Due iz Parme. Tudi drugi dan 20-ega festivala Jazz Cerkno ponuja na glavnem odru tri večerne koncerte. Knjiga dr. Božidarja Flajšmana Podobe časa, Metlika na razglednicah je izšla ob 650. obletnici potrditve mestnih pravic prebivalcem Metlike; 150. obletnici ustanovitve Narodne čitalnice v Metliki (prve na Dolenjskem); 100. obletnici rojstva Jožeta Dularja (pisatelja, publicista in muzealca) in 70. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom.
Neveljaven email naslov