Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Richard Barbrook

04.05.2015

Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.

Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.

Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.

“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”

Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.

“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”

Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.

“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”

Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …

“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”


Richard Barbrook

04.05.2015

Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.

Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.

Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.

“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”

Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.

“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”

Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.

“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”

Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …

“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”


20.11.2013

Nagrajenci in častni gost 29.knjižnega sejma

Ns letošnjem 29.slovenskem knjižnem sejmu sto razstavljalcev predstavlja 1500 novih knjig. Osrednje nagrade so na torkovem slavnostnem odprtju podelili Jožetu Zupanu, Jasminu B.Frelihu in Ani Jasmini Oseban.Častni gost sejma je Partick Ness. Ameriški pisatelj, ki živi in ustvarja v Veliki Britaniji, je velik podpornik knjižnic, med drugim tudi veliko predava o predsodkih v literaturi in 'primernosti' kake literature za najstnike oz. mlade odrasle, kot jim raje pravi. "Srečanje" pa je naslov slovenske praizvedbe drame hrvaške avtorice Nine Mitrović v SNG Nova Gorica. V družinski zgodbi očeta in sina igrata Bine Matoh in Blaž Valič.


19.11.2013

Halimina pot

Kdo je bil Fran Miklošič smo v anketi spraševali naključno mimoidoče na Miklošičevi ulici. Od velikega slovenskega jezikoslovca pa k velikemu pesniku. Ali je Prešeren še "in"? Da bi postal, tudi med mladimi, želijo ustvarjalci predstave Prosto po Prešernu. Šli pa smo tudi v kino. V Kinodvor prihaja film Halimina pot.


18.11.2013

Svetovni dan filozofije

Kaj danes početi s filozofijo? Kdo jo še potrebuje? Anketa: študentje Filozofske fakultete v Ljubljani. V oddaji smo predstavili tudi novosti Študentske založbe. Sogovornika: Miha Stopar in Alojz Ihan. Opozorili pa smo tudi na zaključek 24. Liffa.


12.11.2013

Obrazi vstaje in alkoholna zgodovina

Kaj je ostalo od lanskih protestov? Če ne drugega letaki, plakati, granitne kocke, kaj še? Na to odgovarja razstava Obrazi vstaje v Fotografskem muzeju v Mariboru. Alkohol je pozabljen, delirija ni več, kar je bilo je zdaj tema knjig, pravi glasbenik in posatelj Aleksander Cepuš, ki se je podpisal pod novi deli: Seks, rock in alkohol ter Once upon a time. Pa tudi na Liffe nismo pozabili.


11.11.2013

Murkove nagrade

Podelili so Murkove nagrade za izjemne entološke znanstvene in raziskovalne dosežke.


08.11.2013

Komični balet Navihanka in predstava Vedno te ima nekdo rad

Komični balet v dveh dejanjih "Navihanka" je prva baletna premiera SNG Maribor Opera in balet. Ptujsko Mestno gledališče kot sedmo letošnjo premiero na oder postavlja predstavo "Vedno te ima nekdo rad", katere avtorica je Romana Ercegović. Različne filmske zgodbe pa predstavlja 24. LIFFe.


07.11.2013

Od Martina Krpana do koncerta ob Arsovih 50, da o Liffu ne govorimo.

O tem kako superjunaka Martina Krpana približati mulcem, ki jih zanimata samo internet in mobitel. O posebnem joncertu ob 50. letnici tretje programa, programa Ars, ter o romanu Poljub za orkester. Kronika Liffa sodi zraven.


06.11.2013

Monografija "Francesco Robba"

O novi monografiji "Francesco Robba". Razstavi in letošnjem mednarodni festival umetnosti, znanosti in tehnologije MFRU - KIBLIX. O 24. LIFFe-u.


05.11.2013

Premiera predstave "Četrtek"

Bili smo na vaji nove gledališke predstave mladih Glejevih rezidentov z naslovom Četrtek. Nastala je po predlogi Fragmentov ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa.


01.11.2013

Mesto kina

Produkcija filmov v svetu še nikoli ni bila tako intenzivna, kot je danes. Obenem obisk kinematografov vztrajno pada. Predvsem v multipleksih, in to je zelo očitno tudi pri nas, se število obiskovalcev naglo znižuje iz leta v leto. Številke iz Velike Britanije za leto 2011 kažejo, da si le še 6 odstotkov filmskih ogledov privoščimo v zavetju kinodvoran.


31.10.2013

Alen Jelen - Nočni pogovori

Alen Jelen je zaljubljen v gledališče. V svoji knjigi Nočni pogovori, izšla je kot 159 zvezek knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega, uvodoma piše, da ga slovenske igralke in igralci spremljajo in navdušujejo že od otroških let. Najprej z glasovi iz radijskih iger za otroke, kasneje med študijem režije in dramaturgije pa s svojo iskrenostjo, ko jih je kot radijski voditelj nočnega programa povabil na pogovor. Od štiridesetih ohranjenih nočnih pogovorov, jih je v knjigi objavljenih osemindvajset.


25.10.2013

Konservatorski praznik in kronika s praznika gledališča

100 let konservatorske dejavnosti na severovzhodu Slovenije, o kulturni ponudbi z Dolenjske in, seveda, v Mariboru, na Borštnikovem srečanju.


30.10.2013

Divjad

Nejc Gazvoda se predstavlja z gledališkim prvencem Divjad, ki združuje mlado igralsko zasedbo "izgubljene" generacije in zgodbo, ki presega časovne okvire.


04.11.2013

Festival za kritiko znanosti

Nejc Gazvoda se predstavlja z gledališkim prvencem Divjad, ki združuje mlado igralsko zasedbo "izgubljene" generacije in zgodbo, ki presega časovne okvire.


24.10.2013

Borštnikovo srečanje, Asterix in Uscana Vas

Obiskali smo Uscano vas v Šentjakobskem gledališču, pogledali kam je tokrat odšel Asterix in preverili dogodke na Borštnikovem srečanju.


22.10.2013

Borštnikovo srečanje in Bieanale vidnih sporočil

Pregledali smo dogajanje na prazniku slovenskega gledališča - Boršnikovem srečanju. Danes se je začel tudi 6 Bienale vizualnih sporočil Slovenije, v Novem mestu so odprli razstavo z naslovom Sonce in kamen, podelili pa so tudi 10. nagrado Kristine Brenkove, zvečer pa bodo podelili še Sovretovo nagrado.


21.10.2013

Borštnikovo srečanje in japonski film

Pregledali smo dogajanje na prazniku slovenskega gledališča - Boršnikovem srečanju. V ljubljanski Kinoteki in mariborskem Udarniku pa smo preverili, kaj vse prinaša festival japonskega filma.


Stran 90 od 119
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov