Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Ob začetku festivala Literature sveta - Fabula 2014 in ob premieri filma Krogi (Krugovi) Srdjana Golubovića.
8. festival gorniškega filma Domžale (gost Silvo Karo) in kulturne napovedi od blizu in daleč
Napoved celovečerca Panika režiserke Barbare Zemljič. Gostovanje Hrvaškega narodnega gledališča s predstavo Češnjev vrt, predstavo je režiral Vito Taufer. Premiera v Celju, Naše mesto, režiser Matjaž Zupančič. Napoved koncertnega večera v SNG Drami in kabaretnega v Stari elektrarni.
S premiero predstave ''Prijateljici še vedno'' avtorice Uršule Teržanse se nadaljuje trilogija o prijateljicah. Predstava v koreografiji Uršule Teržan in Tanje Skok, ki je na ogled v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu, je nastala v produkciji Celinke - Društva ustvarjalk sodobnega plesa. BiTeater, projekt, ki mladim gledališkim ustvarjalcem ponuja možnosti za svobodno umetniško ustvarjanje, bo prvo sezono sklenil s festivalom Biteater. Od 20. do 24. februarja do si bodo ljubitelji gledališča lahko ogledali ponovitve vseh petih predstav, ki so premiero doživele v Kulturnici na Židovski stezi
Nekoč težko dostopni, včasih tudi prepovedani, zato pa toliko bolj vznemirljivi filmi se vračajo v prestolnico. V Kinodvoru so ob valentinovem pripravili prav poseben program erotičnih filmov ''Kinosloga.Retrosex.''. Kostanjeviški Prforcenhaus, ki ima že vsaj 160-letne izkušnje, se sicer začne konec meseca, a danes so v Kostanjevici na Krki predstavili knjigo o tradiciji pustovanja z naslovom ''Kostanjeviška šelmarija'' in v Lamutovem salonu odprli razstavo ''Pust skozi čas''. ''Odpihni račune'' je naslov razstave umetnice Lade Cerar v galeriji Simulaker v Novem mestu. .
Člani mednarodnega plesnega ansambla EnKnapGroup bodo v centru kulture Španski borci v Ljubljani jutri premierno predstavili dva avtorska projekta, ki prepletata različne medije in discipline. Avtorja dua ''Kar ostane (What Remains)'' sta Tamás Tuza in Ana Štefanec. ''Kaj se zgodi, ko se dotakneš (What Happens When You Touch It)'' so svojo predstavo naslovili Luke Thomas Dunne, Bence Mezei in Ida Hellsten. Nove knjižne izdaje zbirke Moderni klasiki Cankarjeve založbe pa je predstavil urednik Andrej Blatnik.
Te dni na postajah pariškega metroja razstavljata dva slovenska umetnika: Uroš Amram in matej Andraž Vogrinčič. Oba umetnika so v sodelovanju z Galerijo Fotografija povabili organizatorji 4. edicije festivala mlade evropske fotografije "Circulations". Gostja v oddaji je Barbara Čeferin, vodja Galerije Fotografija. V oddaji pa tudi o križih in težavah Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija. Gostje: Klemen Ramovš, Jerko Novak in Kaja Draksler.
Novosti celjske Mohorjeve družbe: Fulvio Tomizza, Mladoporočenca z ulice Rosseti in George Sand, Hudičeva mlaka. Paraliterarna organizacija IDIOT pa je k sodelovanju povabila literarne ustvarjalce s celotnega območja nekdanje skupne države.
Napoved razstave Crystal C v Tobačnem muzeju in Galeriji Vžigalica, ki jo je pripravil Jaša, eden najbolj prodornih umetnikov mlade generacije. V oddaji pa vas opozorimo tudi na nekatere dogodke ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku.
Na velikem odru SNG Drama Ljubljana bo nocoj premiera Kralja na Betajnovi. Novo interpretacijo Cankarjeve drame, ki je že 37-a po vrsti, na oder postavlja režiser Eduard Miller. Kralja na Betajnovi, fabrikanta Jožefa Kantorja, igra Jernej Šugman. V predstavi, ki je koprodukcija mariborske in ljubljanske Drame, tudi nastopajo igralci iz obeh gledališč. Razstave: ''Umetnost osvobaja'' v galeriji Equrna; "Pozor, delo!" v Slovenskem etnografskem muzeju; ''Teta Raša'' vizualne umetnice Petre Varl v koprski galeriji Loža; ''Spregledano'' v ptujski Miheličevi galeriji; ''Moč gline'' v Pomurskem muzeju v Murski Soboti.
S premiero z naslovom ''When – Kdaj'' italijanska skupina Motus gostuje v Zavodu za sodobno umetnost Aksioma v Ljubljani. Predstava je del 'dela v nastajanju' z naslovom ''2011–2068, politična žival (2011–2068 animale politico)'', niza uprizoritvenih akcij, gostovanj in delavnic, ki potekajo na različnih koncih Evrope in severne Amerike. V Slovenskega etnografskega muzeja se začenjajo Prozni mnogoboji, ki že tradicionalno naznanjajo festival Fabula - Literature sveta.
Slovenska matica praznuje 150 let, v Cankarjevem domu bo nastopil Igor Matković, V objemu gora pa je nov mladinski planiski film.
Razstava z naslovom Bivanje: Orbita - Vsakdanjik v vesolju, ki bo do konca leta na ogled v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju, ter ljubljanska premiera lutkovne predstave Alica v čudežni deželi.
Koncert Draga Misleja z Narodno-osvobodilnim bandom v Cankarjevem domu. Na razstavi o podvodni fotografiji v Slovenskih Konjicah se bo predstavil Arkadij Popovič.
Tokrat o dveh premierah, Sva v Kulturnici, Hlapci se ženijo v gledališču Glej, in o praznovanju Staregare.
V Sloveniji bo te dni gostoval francoski avtor in ilustrator Herve Tullet, avtor priljubljene zbirke slikanic Turlututu, ki bo zaživela na odru LGL. V Mariborskem lutkovnem gledališču so na oder postavili "Praktične nasvete za pridne otroke", v SNG Drama in balet Ljubljana pa opereto Netopir. V Murski Soboti pa so odprli razstavo likovnih umetnikov.
Tudi o priznanju za življenjsko delo JSKD Dragici Breskvar Vesković in fotografski razstavi Nostalgija Deborah Beer.
Tokrat o razstavi Govoreče roke, o literarnem večeru Zveze društev slepih in slabovidnih, knjigi Umetne muhe in druge laži in razstavi Umirajoče lepotice.
Konec tedna sta bili v prestolnici dve premieri mladih ustvarjalcev, Sva v Biteatru in Hlapci se ženijo v Gleju.
Neveljaven email naslov