Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Richard Barbrook

04.05.2015

Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.

Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.

Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.

“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”

Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.

“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”

Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.

“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”

Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …

“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”


Richard Barbrook

04.05.2015

Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.

Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.

Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.

“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”

Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.

“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”

Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.

“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”

Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …

“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”


30.06.2014

Take vojne si nismo predstavljali ...

V soboto je minilo sto let od sarajevskega atentata, ki je sprožil niz dogodkov, ki so pripeljali do prve svetovne vojne in usodno zaznamovali zgodovino. V tokratnih Kulturnicah predstavljamo nekaj večjih razstav, ki obeležujejo spomin na prvo svetovno vojno.


23.06.2014

Poletno branje

Fotografska razstava Portreti v galeriji Simulaker v Novem mestu. In še vsaj dva poletna knjižna namiga.


26.06.2014

Ana Desetnica

Zvezda kulturnic je tokrat Ana Desetnica, mednarodni festival uličnega gledališča.


27.06.2014

Pista sveta, Pod črnimi palmami

O predstavi Pista sveta, video instalaciji Pod črnimi palmami, knjižni namig pa je izraelski pisatelj Amos Oz.


18.06.2014

BBF, Mlade rime, Drive in

Bili smo na otvoritvi blejskega filmskega festivala, na Mladih rimah na Metelkovi, v Kinodvorišče bomo pokukali in na fotografsko razstavo »Drive in". In da, v Kulturnicah bo nastopal tudi Rade Šebedžija.


19.06.2014

Net. Art

Raziskujemo razstavo Net.art Painetrs and Poets v Mestni galeriji v Ljubljani.


19.06.2014

Net. Art

Raziskujemo razstavo Net.art Painetrs and Poets v Mestni galeriji v Ljubljani.


16.06.2014

Bal moderne

Plesni dogodek Bal moderne na Kongresnem trgu in Teden ljubiteljske kulture.


17.06.2014

Imago Sloveniae, Srce na dlani, BFF

Tokrat o 26. Mednarodnem festivalu Poletje Imago Sloveniae, o gledališki predstavi Srce na dlani in o Bled film festivalu ter Festivalu 35mm filma.


13.06.2014

Pocestnica

Kolektiv LJUD s Pocestnico, galerijo na prostem


12.06.2014

Nikolaj Lilin

V Sloveniji se te dni mudi avtor pri nas izjemno uspešnega prvenca Sibirska vzgoja, ene najbolje prodajanih knjig Mladinske knjige v zadnjem obdobju. Nikolaj Lilin, ruski avtor, ki že 10 let živi v Italiji, je v prvencu opisal Evropi neznani svet Pridnestrske moldavske republike, v kateri so po pradavnih pravilih in etičnih merilih živeli potomci sibirskih Urk. V tej nenavadni skupnosti ''poštenih tatov'', v kateri se je rodil Lilin, starejši, častivredni kriminalci prenašajo znanje in vrednote na mlade rodove. Te dni pa je pri nas izšel še drugi roman Prosti pad, ki se nadaljuje tam, kjer se prvi konča, in je literarizirana pripoved nekoga, ki se je, komaj polnoleten, kot ostrostrelec dve leti bojeval v Čečeniji. ''Božidar Jakac in fotografija'' je prvi celoviti pregled Jakčevega fotografskega ustvarjanja, ki ga nocoj ob 19.00 predstavljajo v Moderni galeriji. ''Fronte se začenjajo prebujati. Rudolf Cvetko in prva svetovna vojna'' je naslov razstave ob stoletnici prve svetovne vojne v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani. ''Michael Kohlhaas'' - premiera igre o korupciji Heinricha von Kleista v režiji režiserja Nikole Zavišiča je zadnja premiera letošnje sezone Mestnega gledališča Ptuj. S projekcijo avstralskega filma ’’Dežela vmes’’ se v Ljubljani začenja 5. festival migrantskega filma.


11.06.2014

Francisco de Goya

Galerija-Muzej Lendava bo do konca septembra gostila razstavo grafik svetovno znanega španskega umetnika Francisca de Goye. 80 listov njegove prve grafične serije ''Los Caprichos'' je nastalo med špansko gospodarsko krizo v 18. stoletju, upodabljanje takratne družbe pa je še kako aktualno tudi danes.


09.06.2014

Film TIR

Predstavitev filma TIR in igralec Branko Završan.


10.06.2014

Kultura za vse

Prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica Josipina Turnograjska in muzeji, ki so dostopni vsem.


06.06.2014

Bienale arhitekture

Kaj dela arhitekturo za arhitekturo je večno in temeljno vprašanje. Kako pa se to vprašanje veže na temo letošnjega arhitekturnega bienala v Benetkah, ki zajema celo stoletje in se glasi: ''Temelji / prevzemanje modernosti od leta 1914 do 2014''. Temo je izbral letošnji kurator bienala nizozemski arhitekt Rem Koolhaas. Med 52-imi državami se Slovenija letos prvič predstavlja v razstavišču Arsenale s projektom ''Problem vožnje po vesolju'', ki sta ga skupaj zastavila Dragan Živadinov in Miha Turšič v organizaciji Ksevt. Vesoljska arhitektura, ki v polju arhitekture še ni povsod vzpostavljena, bo tudi tema simpozija, ki bo v času bienala drugi sklop slovenske predstavitve, tretji pa Slovenska arhitektura 20. stoletja,ki ga je pripravil dr. Peter Krečič. Mednarodni festival poezije na vodi z naslovom ''Nikoli ne moreš dvakrat stopiti v isto pesem'' bo potekal danes v Ljubljani in jutri v Celju . Galerija-Muzej Lendava danes na lendavskem gradu predstavlja razstavo grafik iz cikla Los Caprichos svetovno znanega španskega umetnika Francisca de Goye.


05.06.2014

Pretekla sedanjost

Pred 70. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji in ob 100. obletnici začetka I. svetovne vojne v Kulturnicah o nekaterih knjižnih novostih založbe Miš, ki se posvečajo nesmislom vojne. Gre za slikanico Damijana in Lucije Stepančič Anton in roman o novozelanskih bratih Bratova vojna Davida Hilla. V oddaji pa tudi o razstavi o spletni umetnosti v nekdanji Jugoslaviji From yu to me Aleksandre Domanović v galeriji P74.


04.06.2014

Kino Otok & Godibodi

10. mednarodni festival Kino Otok – Isola Cinema bo do 8. junija v Izoli in Ljubljani predstavil pestro paleto filmov iz različnih geografskih regij, ki zrcalijo družbeno realnost. 7. Godibodi – festival sodobne avtorske in etno glasbe – pa bo do 8. junija na koncertnih prizoriščih v Ljubljani, Kopru, Kranju, Mariboru in na Ptuju predstavil novo slovensko avtorsko glasbo in različne glasbene ustvarjalce. Spremljevalni program festivala Godibodi vključuje več delavnic, razstav in okroglo mizo z naslovom ''Resonančnost – v glasbi, umetnosti, znanosti, filozofiji, prostoru in življenju''.


02.06.2014

Drama festival

O gledališkem festivalu v SNG Drama - Drama Festival.


03.06.2014

La vie en Rose, Razpotja in Rešilni čoln

O festivalu šansonov La vie en Rose, urbanem plesnem filmu Razpotja in glasbeno-lutkovni predstavi Rešilni čoln.


29.05.2014

Emona in Dialekta

V Mestnem muzeju Ljubljana bodo 2000 let od prve urbane poselitve območja Ljubljane obeležili z razstavo Emona: mesto v imperiju. Pogovarjali smo se s kustosinjo in soavtorico razstave dr. Bernardo Županek.V oddaji pa tudi o 5. festivalu narečne književnosti Dialekta 2014.


Stran 85 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov