Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
Vedno ga je zanimal pogled na preteklost. Pravi, da se nam zdaj zdijo Združene države Amerike in Rusija različni državi. Ko pa se bomo čez dvesto let ozrli nazaj, bomo spoznali, da sta bila to dva enaka sistema. Njun industrijski razvoj, centralizirana ureditev s številno vlado in velikanskimi korporacijami ter vohunskimi agencijami … vse je enako. Tako trdi britanski sociolog dr. Richard Barbrook, profesor na Univerzi v Westminstru in strokovnjak na področju medijev, ki se je v devetdesetih ukvarjal tudi z medijsko zakonodajo znotraj EU. V projektnem prostoru v Aksiomi razstavlja projekt Igra vojne.
Že od nekdaj namreč občuduje Guya Deborda, ki je ustvaril igro z naslovom Vojna iger. Tako je po tem vzorcu nastala večnacionalna skupina umetnikov – med katerimi je tudi Barbrook, in ta je leta 2007 ustanovila skupino Class Wargames. Igranje vojnih družabnih iger je v tem primeru prostor za urjenje kibernetskih komunističnih upornikov prihodnosti.
“Debord je bil zelo aktiven v demonstracijah maja leta 1968 v Parizu. Večina iger o vojnah govori o bitki pri Borodinu septembra 1812, kjer je Napoleon slavil nad Rusi, ali o bitki za Stalingrad, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Toda on je želel ustvariti nekaj drugačnega. To je nekakšna abstraktna različica Napoleonovega vojskovanja in seveda ni običajna vojna igra. Vojaki se ne pobijajo med sabo, ampak gre za prekinjanje komunikacijskih omrežij.”
Barbrook se ukvarja tudi s kritiko nekaterih družbenih stanj. Esej The California Ideology oziroma Kalifornijska ideologija, ki sta ga napisala z medijskim teoretikom Andyjem Cameronom, je bil nekakšna kritika zahodnoobalne neoliberalne stranke, članek z naslovom Namišljena prihodnost pa govori predvsem o tem, kako politika vpliva na nadziranje našega početja na internetu. O tem tudi sicer veliko piše. Ob vprašanju, ali živimo v internetnem Panoptikonu odvrne, da je zelo težko prisluškovati in slediti 7 milijardam ljudi in točno vedeti, kaj kdo počne, poskuša pa internetne lahkomiselneže tudi naučiti obnašanja na internetu.
“Pišem nekakšen Internetni zakonik, ki opisuje, kako zavarovati našo avtonomijo in kako spodbujati skupno prizadevanje za boljši internet. Seveda vsi želimo deliti svoje stvari z drugimi, vendar pa nočemo, da jih vohunske agencije uporabijo proti nam. Ta dokument bo zajemal predvsem napotke, kako se obnašati, da ne bomo zanimivi za vohune.”
Za to si prizadeva tudi, ker je bil sam žrtev vohunske politike. V osemdesetih letih je bil Barbrook soustanovitelj piratskega radia Spectrum v Londonu v Veliki Britaniji. To je bil po njegovem mnenju precej nevpliven, multikulturni radio, na katerem so besedo dobile številne etnične skupine na otoku. Seveda ni ogrožal nikogar, pa vendar je njihovo oddajanje šlo v nos takratni vladi.
“V 70. letih je obstajalo veliko tako rekoč “naredi si sam” medijev, zato sva s prijateljem ustanovila piratski radio. V 80. letih je v Veliki Britaniji veljala zelo radikalna politika za radie, saj je bila takrat predsednica vlade Margharet Thatcher. Britanska vohunska agencija mi je šest mesecev prisluškovala po telefonu. Mi samo želeli dati besedo imigrantom in beguncem. Zanimale so nas le njihove zgodbe.”
Medijski poznavalec Richard Barbrook kot pisec člankov, nekakšnih »internetnih« zakonov in soustanovitelj piratskega radia, trdi, da bi za razumevanje zdajšnjega časa morali razumeti preteklost … in kot poznavalec zgodovine ter nekdanji radijec pravi, da se radiu obeta pravi razcvet …
“Včasih si moral kakšne posebne radijske oddaje poslušati ob enih ponoči. Zdaj pa lahko rečem, da radijske postaje doživljajo pravo renesanso od pojava interneta naprej, predvsem zaradi podkastov. Ta možnost, da lahko oddajo poslušaš kadarkoli si zaželiš, in to, da lahko poslušaš oddaje, ki so bile v etru pred nekaj leti, je odlično. Radio se je pomladil, zahvala za to pa gre internetu.”
Začenjajo se festivali Druga godba, JazZagorje in Fotonični trenutki-Mesec fotografije 2014.
Mednarodna potujoča umetniška manifestacija ''Pajek v belem'' se je po uspešno izvedenih edicijah, ki so letos potekale marca v Bruslju, aprila v Lyonu in Berlinu ter maja v Atenah, vrnila v Ljubljano. V stari elektrarni bodo umetniki bodo potegnili novo nit v pajčevini z dogodkom ''White spider – Pajek v belem''. Na ogled bo tudi premiera solističnega projekta ''Bela'' slovenskega plesalca in koreografa Mateja Kejžarja. V okviru zasavskega festivala scenskih umetnosti Rdeči Revirji pa bo v Delavskem domu v Trbovljah premiera performansa Nevena Korde z naslovom ''Alter Faust''.
Amor Omnia Vincit* - Ljubezen premaga vse - 36. premiera Anton Podbevšek Teatra v Novem mestu. Knjižni novosti ( '' Živalska farma'', ki jo ilustriral Peter Škerl ter, ''Hlapec Jernej in njegova pravica'', ki jo ilustriral Damijan Stepančič ) ter prodajna razstava tujih otroških knjig Bologna po Bologni v knjigarni Konzorcij. Razstava '' Spomin na Emono '' – projekt oddelka za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani v Steklenem atriju Mestne hiše.
Po koncu 67. mednarodnega filmskega festivala v Cannesu. Novosti založbe Mladinska knjiga, predvsem nova pesniška zbirka Biti človek Cirila Zlobca. Projekt Masaža ega v galeriji Aksioma.
12. mednarodni festival ''Rdeči revirji'' bo tokrat že drugič zasavski. Festival, ki ga vsa leta organizira Zavod Vitkar, se je s predstavo Sijaj sinoči začel v Hrastniku. Od tam pa se bo – tako kot lani – razširil tudi v Trbovlje in Zagorje. Na 8. Gledališkem festivalu Prelet v Ljubljani bo Gledališče Glej na Šuštarskem mostu premierno predstavilo projekt Jaše Kocelija ''Na most''. ''Garderober'' je zadnja premiera letošnje sezone Drame SNG Maribor. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki v nekdanji samostanski cerkvi predstavljajo razstavo Milana Eriča in Zvonka Čoha z naslovom ''Koprnenje po svetlobi''.
19. mednarodni glasbeni festival Jazz Cerkno, ki se bo začel danes s koncertom bobnarja Žana Tetičkoviča in Big Banda RTV Slovenija, bo v treh dneh občinstvu ponudil široko paleto pristopov in poetik, od bigbandovske variacije na balkanske muzike, prek odbitih prepletanj med jazzom in art rockom, reggaejem, funkom, noisom ali klasiko, atmosfersko filmsko muziko in brazilskimi ritmi, vse tja do neugnanih spontanih improvizacij. 12. mednarodni scenski festival Rdeči Revirji v Zasavju se bo začel v Hrastniku s plesno predstavo Sijaj skupine Fourklor, intermedijsko instalacijo V.A.T. in Svetlobno gverilo. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s predstavo ''Norci iz Valencije'' španskega baročnega pisca Lopeja de Vege zaključuje sezono, ki jo je naslovilo ''Različno pravično''. V romanskem palaciju ptujskega gradu si lahko ogledate razstavo ''Vse stvari štejejo ( v majhnih količinah)… mlajša železna doba na Ptuju in v njegovi okolici''.
Na 8. gledališkem festivalu ''Prelet '', ki ga pripravljata Slovensko mladinsko gledališče in Gledališče Glej, bo od 22. do 29. maja na ogled šestnajst gledaliških predstav, zraven pa še številni spremljevalni dogodki. Podpornica letošnjega Preleta je Mestna občina Ljubljana, gostiteljica generalne skupščine mednarodne mreže mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Leto 2014 so v celjskem Pokrajinskem muzeju razglasili za leto Barbare Celjske, ki je pred 600 leti postala nemška kraljica. Podobo in zgodovinsko vlogo te znamenite in vplivne predstavnice celjske knežje rodbine do konca junija predstavlja razstava na prostem pred Narodnim domom. Ob 850-letnici prve pisne omembe Maribora je na Piramidi, kjer so arheologi našli ostanke srednjeveškega gradu Gornji Maribor, na ogled razstava fotografij o izkopaninah in o izjemnih arheoloških najdbah, ki nam na povsem nov način približujejo pomembno preteklost Maribora.
Na festivalu ''Vizije'' se v Novi Gorici predstavljajo najboljše mladinske gledališke, lutkovne in rock skupine iz Slovenije. Mednarodni plesni ansambel EnKnapGroup bo v Centru kulture Španski borci premierno uprizoril prvo predstavo za najmlajše gledalce - ''Hudo mravljico''. Akademska folklorna skupina France Marolt je pripravila 66. letni koncert - ''Prinašalci'. 18. maj - mednarodni dan muzejev - praznujejo muzeji po vsem svetu.
Zvezda torkovih Kulturnic je fotograf Josef Koudelka, ki se v Ljubljani predsatvlja z razastavo Sledi, za glasbene navdušence so tu Karandila Junior, za knjižne molje pa Liber.ac.
Desetnico, nagrado Društva slovenskih pisateljev za najboljše otroško ali mladinsko delo, je prejel Vinko Möderndorfer za knjigo ''Kot v filmu''. Mladinski roman je zgodba o zorenju, ki z lucidnostjo in pretanjenim humorjem razkriva žal vse prepogosto stisko otrok ob razpadu družine. Različne zgodbe nam razkrivajo tudi gledališke uprizoritve. V Lutkovnem gledališču Maribor bo premiera zadnje lutkovne predstave v tej sezoni '' Zlata ptica''. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa premiera predstave ''Štiri črne mravljice''. Rdeča nit razstave ''Prečenja'' v Mednarodnem grafičnem likovnem centru je preizpraševanje vloge medija – grafike.
Nina Zagoričnik pred začetkom najslavnejšega filmskega festivala na svetu, že 67. po vrsti.
Najprej o začetku konferenčnega dela zagrebškega Subversive festivala, na katerem je udeležbo odpovedal naš sociolog Rastko Močnik. O tem z koordinatorico Dunjo Matić. V drugem delu oddaje pa o prvencu Aleša Štegra Odpusti. Gre za roman, ki se dogaja v Mariboru v času, ko je ta imel naziv Evropska prestolnica kulture 2012.
Tokrat smo predstavili radijsko igro Obiski, novosti založbe Beletrina in film Odmevi časa.
"Podobe telesa / Körperbilder'' je naslov skupne razstave dveh galerij: Koroške galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca in Galerije Wernerja Berga iz Pliberka na avstrijskem Koroškem. Slovenska premiera nove drame francoske dramatičarke in pisateljice Yasmine Reza z naslovom ''Kako poveš, kar si odigral'' bo zadnja premiera te gledališke sezone v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Feliks S.Murr bo svoj prvenec ''Rekviem v F-molu" premierno predstavil v Slovenskem mladinskem gledališču.
"Podobe telesa / Körperbilder'' je naslov skupne razstave dveh galerij: Koroške galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca in Galerije Wernerja Berga iz Pliberka na avstrijskem Koroškem. Slovenska premiera nove drame francoske dramatičarke in pisateljice Yasmine Reza z naslovom ''Kako poveš, kar si odigral'' bo zadnja premiera te gledališke sezone v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Feliks S.Murr bo svoj prvenec ''Rekviem v F-molu" premierno predstavil v Slovenskem mladinskem gledališču.
65 let Mariborske knjižnice ter strokovno srečanje konzervatorjev, restavratorjev.
46. mednarodno srečanje pisateljev PEN na Bledu: 2000 let Emone ter mednarodna konferenca Filmska vzgoja v kinu.
Najprej nas bo v 50ta leta preteklega stoletja popeljala Plešasta pevka v MGL, potem pa še dogodek v Kinu Šiška, ki ga bodo zaznamovali rosk'n'nroll in pin-up dekleta. Zaključili bomo z Drugo godbo in vam ponudili še nekaj namigov za kulturno dogajanje.
Neveljaven email naslov