Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ko zapoje kovina se potopimo v fantazijski svet

10.12.2019

Tokrat predstavljamo tri knjižna nadaljevanja iz Hiše sanjajočih knjig, kjer domuje založba Sanje, obiskali pa smo še razstavo Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.

Knjižna nadaljevanja založbe Sanje in razstava Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.

Založba Sanje je predstavila tri knjižna nadaljevanja. Zbrane zgodbe Kurta Vonneguta so mozaičen prikaz silnega duha, humorja, humanosti in ustvarjalne spretnosti kultnega ameriškega pisatelja. Celotno zbirko sta uredila njegova življenjska prijatelja Dan Wakefield in Jerome Klinkowitz. Pri založbi Sanje je zdaj izšel še drugi del obsežne zbirke, ki je, kot so zapisali pri založbi  “praznik za njegove privržence, izziv za akademike in slastna vaba za nove bralke in bralce.” Knjiga Izginotja na mesečini je drugi del tetralogije Zrcalka francoske pisateljice Christelle Dabos (Kristel Dabo). Nadaljuje se zgodba o malce nerodni junakinji Ofeliji, ki ima dva nenavadna darova: zgodovino predmeta lahko prebere zgolj z dotikom, skozi zrcala pa lahko prehaja med različnimi prostori. V prvem delu so jo družinske starešinke zaročile s hladnim Thornom iz mogočnega klana Zmajev. Proti svoji volji je primorana zapustiti svoj dom na Animi in mu slediti na Oblakovo, v lebdečo prestolnico Pola, ujeto v ledeni oklep zime, kjer veljajo drugačna pravila, sovražnike pa je težko ločiti od prijateljev. Ljubitelje fikcije pa je razveselilo nadaljevanje kultnega znastvenofantastičnega romana Franka Herberta Peščeni planet. Knjigo Mesija s peščenega planeta je prevedel Matjaž Juričak in velja za najkontroverznejši del sage o Sipini. Pronicljiva pripoved o moči, korupciji in (zlo)rabi oblasti bralcev ne pušča ravnodušnih in meče novo luč na dogodke iz prve knjige.

“Sedaj me bodo vsi sovražili, ampak Vonnegut je pisal, kako se naj moški in ženska razumeta. Zato so te zgodbe tako pravljične in očarljive. Vseskozi so drame, teatralizmi, razburjanja ali pa neke zavore, ki sledijo diktatu šeg, kako je treba pristopiti ali ne pristopiti, kaj je treba ignorirati, kaj slišati. Da ni treba izrecno napisati za vsako stopnjevanje.”Branko Gradišnik, prevajalec knjige Zbrane zgodbe

Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo dolgo in razgibano zgodovino. Korenine tega bogatega izročila segajo tudi 4000 let pred našim štetjem, v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju, v času antike so bili pri nas pomembni centri pridobivanja in obdelave kovin, v času novega veka pa so metalurške dejavnosti prerasle v eno najpomembnejših gospodarskih panog na Slovenskem. Razstava Ko zapoje kovina je nastala ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in na njej poleg bogate 6 tisočletne snovne dediščine metalurgije na Slovenskem v atriju Narodnega muzeja Slovenije predstavljajo tudi vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem Univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri.

 


Ko zapoje kovina se potopimo v fantazijski svet

10.12.2019

Tokrat predstavljamo tri knjižna nadaljevanja iz Hiše sanjajočih knjig, kjer domuje založba Sanje, obiskali pa smo še razstavo Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.

Knjižna nadaljevanja založbe Sanje in razstava Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.

Založba Sanje je predstavila tri knjižna nadaljevanja. Zbrane zgodbe Kurta Vonneguta so mozaičen prikaz silnega duha, humorja, humanosti in ustvarjalne spretnosti kultnega ameriškega pisatelja. Celotno zbirko sta uredila njegova življenjska prijatelja Dan Wakefield in Jerome Klinkowitz. Pri založbi Sanje je zdaj izšel še drugi del obsežne zbirke, ki je, kot so zapisali pri založbi  “praznik za njegove privržence, izziv za akademike in slastna vaba za nove bralke in bralce.” Knjiga Izginotja na mesečini je drugi del tetralogije Zrcalka francoske pisateljice Christelle Dabos (Kristel Dabo). Nadaljuje se zgodba o malce nerodni junakinji Ofeliji, ki ima dva nenavadna darova: zgodovino predmeta lahko prebere zgolj z dotikom, skozi zrcala pa lahko prehaja med različnimi prostori. V prvem delu so jo družinske starešinke zaročile s hladnim Thornom iz mogočnega klana Zmajev. Proti svoji volji je primorana zapustiti svoj dom na Animi in mu slediti na Oblakovo, v lebdečo prestolnico Pola, ujeto v ledeni oklep zime, kjer veljajo drugačna pravila, sovražnike pa je težko ločiti od prijateljev. Ljubitelje fikcije pa je razveselilo nadaljevanje kultnega znastvenofantastičnega romana Franka Herberta Peščeni planet. Knjigo Mesija s peščenega planeta je prevedel Matjaž Juričak in velja za najkontroverznejši del sage o Sipini. Pronicljiva pripoved o moči, korupciji in (zlo)rabi oblasti bralcev ne pušča ravnodušnih in meče novo luč na dogodke iz prve knjige.

“Sedaj me bodo vsi sovražili, ampak Vonnegut je pisal, kako se naj moški in ženska razumeta. Zato so te zgodbe tako pravljične in očarljive. Vseskozi so drame, teatralizmi, razburjanja ali pa neke zavore, ki sledijo diktatu šeg, kako je treba pristopiti ali ne pristopiti, kaj je treba ignorirati, kaj slišati. Da ni treba izrecno napisati za vsako stopnjevanje.”Branko Gradišnik, prevajalec knjige Zbrane zgodbe

Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo dolgo in razgibano zgodovino. Korenine tega bogatega izročila segajo tudi 4000 let pred našim štetjem, v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju, v času antike so bili pri nas pomembni centri pridobivanja in obdelave kovin, v času novega veka pa so metalurške dejavnosti prerasle v eno najpomembnejših gospodarskih panog na Slovenskem. Razstava Ko zapoje kovina je nastala ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in na njej poleg bogate 6 tisočletne snovne dediščine metalurgije na Slovenskem v atriju Narodnega muzeja Slovenije predstavljajo tudi vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem Univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri.

 


29.10.2020

Filmogled: pesnik Jurij Hudolin

Kako glasbo in film povezuje in osmišlja pesnik Jurij Hudolin?


27.10.2020

Treba bi bilo peljati psa na sprehod

Slovenska radijska igra prvič v zgodovini osrednjega evropskega medijskega festivala med finalisti za najboljšo radijsko igro


27.10.2020

Slovenska radijska igra finalistka evropskega festivala

Radijska igra z naslovom Treba bi bilo peljati psa na sprehod je finalistka evropskega festivala Grand Prix. Ustvarili so jo na Tretjem programu Radia Slovenija - programu Ars.


26.10.2020

Divja fantazija Federica Fellinija

V Slovenski kinoteki so ob stoletnici Federica Fellinija,enega najvplivnejših filmskih režiserjev 20. stoletja, načrtovali številne dogodke: v novih razstavnih prostorih Kinoteke, gostujočo razstavo Stoletnica. Fellini v svetu ter retrospektivo Federico Fellini 100. Retrospektiva in ogled razstave sta zaradi aktualnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa predstavljeni za nedoločen čas. O novih prostori in o Felliniju bodo spregovorili vodja Muzejskega oddelka Špela Čižman, direktor kinoteke Ivan Nedoh ter filmska publicistka Majda Širca.


22.10.2020

Filmogled: Ana Šturm

V Filmogledu na vprašanje Ali ste si zapomnili film zaradi glasbe ali glasbo zaradi filma odgovarja Ana Šturm, mlada in pronicljiva urednica revije Ekran. Že nekaj let intenzivno sodeluje pri različnih slovenskih festivalih, tudi z Animateko, kjer pomaga pri selekciji programa študentskih filmov, Ana je strastna poslušalka različnih svetovnih podkastov ter soustvarjalka podkasta Film flow, kjer skupaj z Bojano Bregar, Majo Peharc, in Majo Willow Zupanc enkrat na mesec debatirajo o najboljših filmih, ki jih (ni)ste videli, o popkulturi, pa o lajfu.


20.10.2020

Ta ljudske v stripu

Maja Kastelic, Gašper Rus in Igor Šinkovec so avtorji najnovejših stripovskih reinterpretacij ljudskega slovstva iz zbirke Ta ljudske v stripu. Gre za slovenske ljudske pravljice, ki so jih avtorji na povabilo Stripburgerja po svoje preoblikovali v stripovsko obliko in v katerih srečamo priljubljene pravljične junake, kot so prebrisane zverinice iz Rezije, pijani zajec, lačni medved.


19.10.2020

Gledališča je veliko lažje zapreti kot odpreti

Gledališča sodijo med tiste ustanove, ki so se letos znašla v nezavidljivem položaju. Zaprli so jih, pa omejevali število obiskovalcev predstav in po tem, ko so mnoga precej optimistično vstopila v novo sezono se zdaj spet obetajo precej negotovi časi. Kakšni časi se obetajo gledališčem in kako jih bodo prebrodili? Odgovarja Maja Jerman Bratec, direktorica SNG Nova Gorica.


15.10.2020

Filmogled Ervin Hladnik Milharčič

Na vprašanje, ali ste si zapomnili glasbo zaradi filma ali film zaradi glasbe, odgovarja Ervin Hladnik Milharčič, eden najvznemirljivejših in najbolj branih slovenskih novinarjev. Novinarski opus Ervina Hladnika Milharčiča je neizmerljiv, eden najbolj branih slovenskih novinarjev pa je tudi prodoren poznavalec filmske umetnosti.


12.10.2020

V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled razstava ob 100. obletnici koroškega plebiscita "Slovenci, za zmiraj gre!"

10. oktobra 1920 je potekal koroški plebiscit in temu je posvečena razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki sta jo v sodelovanju z njim ter Muzejem novejše zgodovine Slovenije pripravila Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor. Razstava je obogatena s fotografijami, muzejskimi predmeti, propagandnim materialom in dokumenti. Nekateri so javnosti na ogled prvič.


10.10.2020

Dan arhitektov

Letošnji 9. oktober, dan arhitektov, je bil namenjen slovenskim arhitektom, ki delajo v tujini. Nekaj njihovih zgodb je ujela Nina Zagoričnik.


08.10.2020

Filmogled: Maja Ivanič

Arhitektka Maja Ivanič je predsednica Društva arhitektov Ljubljane in Piranskih dnevov arhitekture.


06.10.2020

Naj živi slovenski film

Začenja se 23. Festival slovenskega filma, ki bo letos potekal v Ljubljani. Kakšen je program in kako na domačo filmsko produkcijo vpliva korona obdobje? Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt


05.10.2020

Nepozabne - ženske, ki so premikale meje našega sveta

Nepozabne - ženske, ki so premikale meje našega sveta je knjiga, ki je ob izidu pri Mladinski knjigi dvignila precej prahu zaradi cenzurirane naslovnice, s katere so umanjkala kolesa. Kar je paradoks, saj so znotraj cenzuriranih naslovnic popisane zgodbe žensk, ki so v zgodovini neustrašno orale ledino. Nataša Štefe se je srečala s sociologinjama, soavtoricama in snovateljicama dela Nepozabne dr. Milico Antić Gaber in dr. Veroniko Tašner.


01.10.2020

Filmogled: Branko Završan

Branko Završan je prejšnji teden doživel kar dve premieri, filmsko v Trstu in gledališko v Celju. Pred kratkim je odigral zanimivo vlogo v študentskem filmu in sodeloval pri snemanju zvočne knjige. Prihajajočo soboto, 3. oktobra, bo v Cankarjevem domu v svoji lastni režiji odigral 100. ponovitev avtorskega projekta Solistika. Živa je tudi njegova slovenska izvedba šansonov Jacquesa Brela. Izbor filmov in glasbe: Pedro Almodovar, Govori z njo (Talk to Her), Caetano Veloso: Cucurrucucu Paloma John Schlesinger, Polnočni kavboj (Midnight Cowboy), Harry Nillson: Everybody's Talkin' Krzysztof Kieslowski, Dvojno Veronikino življenje, (La double vie de Véronique), skladatelj: Zbigniew Preisner Roland Joffe, Misijon (The Mission), skladatelj: Ennio Morricone


29.09.2020

Pregon tihotapke z živim srebrom, Marine Melhiorce

Idrija leta 1730. Rudnik živega srebra je bil v vzponu, na Idrijci še niso stale zidane, pač pa lesene klavže, mesto je imelo pranger. O magazinu in gledališču še ni bilo sledu, stali sta cerkvi svete trojice in svete Barbare ter grad Gewerkenegg. Ta je bil namenjen upravi rudnika, za skladiščenje živega srebra in hrane, takrat pa se je v njem odvijal odmeven kazenski proces proti tihotapski tolpi z živim srebrom. Med obsojenci je bila tudi Marina Melhiorca doma iz Šebrelj na Cerkljanskem, ženska, ki je tožnikom, sodnikom in biričem na procesu precej mešala štrene. Del življenja, ne le tihotapke z živim srebrom, pač pa tudi za zdaj najstarejše poimensko znane prekupčevalke s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega, je iz arhivov obudila zgodovinarka in slovenistka, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, Marija Terpin Mlinar. Manjšo opombo o tihotapki Marini Melhiorci je najprej zasledila v knjigi Zgodovina Idrije Mihaela Arka iz leta 1931. Del arhiva o sodnih zapiskih kazenskega procesa je našla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v idrijski enoti. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pa večino fasciklov s procesa proti tatovom in tihotapcem, ki je na idrijskem gradu potekal v letih od 1729 do 1731. Zapisi o idrijskem sodnem procesu proti tihotapski tolpi z živim srebrom se na neki toki končajo in tako iz njih ne izvemo, kakšna je bila dokončna usoda tihotapke Marine Melhiorce. Čeprav velik del njenega življenja ostaja neznan, pa je del tega zdaj zaživel v predstavi z naslovom Ne bojim se ne hudiča, ne biriča. Dramsko besedilo zanjo, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisala zdaj žal že pokojna Alenka Bole Vrabec in pred leti zgodbo o Melhiorci predstavila tudi igralki Metki Pavšič. Ta je sprejela izziv v ponekod pretresljivem in tudi zaradi narečja, v katerega ga je priredila Marica Brezavšček, zelo zahtevnem besedilu.


28.09.2020

Mladi smo in živi

Mladi smo in živi je naslov razstave ob 100-letnici Šole za arhitekturo v Ljubljani. Bila je na ogled v sprejemni dvorani Cankarjevem domu, zdaj pa jo lahko najdemo tudi na spletu. Naslov razstave izhaja iz uvodnika, s katerim je Jože Plečnik pospremil izid prve publikacije študentskih del leta 1923. Zapisal je: "Iz čistega veselja prihaja ta knjiga: Mladi smo in živi." Zapis je nastal ob predstavitvi rezultatov prvih treh let študija arhitekture ob na novo ustanovljeni slovenski univerzi.


24.09.2020

Filmogled: Eva Mahkovic

Eva Mahkovic je avtorica dramskih adaptacij romanov in izvirnih dramskih besedil. Je tudi avtorica dveh knjig; Na tak dan najbolj trpi mastercard, ki je zbirka zapisov na Facebooku in Vinjete straholjubca, spletne serije poezije, ki jih ustvarja od leta 2011. Njen dramski prvenec Male kraljice je bil krstno uprizporjen leta 2017 v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Prevedla je tudi dramsko besedilo Požigi, drugi del tetralogije libanonsko-kanadskega dramatika Wajdija Mouawada. Predstava Požigi je odprla letošnjo gledališko sezono v SNG Drama Ljubljana. Izbor filmov in glasbe: Sofia Coppola, Marie Antioniette, I Want candy Sofia Coppola, The Virgin Suicides, The Hollies: The Air That I Breathe Roger Kumble, Cruel Intentions, The Verve: Bittersweet Symphony Baz Luhrmann, Romeo in Julija, The Cardigans: Lovefool


21.09.2020

Literatura za različne generacije

Nov izvirni roman, prevodna dela in knjige za najmlajše.


18.09.2020

Priporočilo: Damjan Zorc

Damjan Zorc ni eden, Damjana Zorca sta dva. Enega lahko ob torkih popoldne slišite na Valu 202, drugi pa je prevajalec, filmofil in navdušen bralec knjig. Prevajalec Damjan Zorc v branje priporoča roman Cigan, ampak najlepši hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka.


17.09.2020

Filmogled: Leon Magdalenc

Leon Magdalenc je kolumnist, trener javnega nastopanja, komunikacijskih, prodajnih in prezentacijskih veščin ter ljubitelj dobrega filma. Njegov izbor filmov in glasbe: Bivši prijatelj Kid (Pat Garrett and Billy the Kid), Sam Peckinpah, Bob Dylan, Razpoložena za ljubezen (In The Mood For Love), Wong Kar-wai, avtorja glasbe: Michael Galasso, Shigeru Umebayashi, Paris, Texas, Wim Wenders, Ry Cooder, Kuhar, tat, njegova žena in njen ljubimec, Peter Greenaway, Michael Nyman, Mladi papež (The Young Pope), Paolo Sorrentino, Daniele (Lele) Marchitelli in Osovraženih osem (The Hateful Eight), Quentin Tarantino, Ennio Morricone.


Stran 37 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov