Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Navijanje

17.03.2016


Navijanje močno vpliva na naše telo, kar je vidno v mnogih zunanjih znakih, zelo aktivni pa so med navijanjem tudi naši možgani. Spremljanje športa sproži številne procese, sproščajo se hormoni kot so adrenalin, kortizol, dopamin ali testosteron, aktivirajo se različna nevronska omrežja. “Adrenalin se v našem telesu sprošča, ker spremljamo akcijo, boj. Sprošča se tudi dopamin, ki je povezan s pričakovanjem nagrajevanja. Ko na primer ekipa doseže gol ali koš, imamo velik občutek nagrade,” dejavnost naših možganov med navijanjem opisuje magistrska študentka socialne in kulturne psihologije na Londonski šoli za ekonomijo in politične vede (LSE) Hana Hawlina. Kot pravi, je navijanje za naše telo tudi stres:

“Ko spremljamo ta fiktivni spopad, imamo močno tremo, smo negotovi glede končnega rezultata. Ne vemo, kaj se bo zgodilo. Pri športu gre za pozitivni stres, saj uživamo v napetosti.”

V dejstvu, da je našim možganom ljubša napeta tekma, lahko iščemo tudi razlog, da tekme, zmagovalec katerih je praktično že vnaprej znan, mnogokrat opišemo kot dolgočasne.

V možganih navijača pa se sprošča tudi hormon testosteron, ki ga včasih povezujemo z agresivnostjo. Gre za hormon odziva boj in beg, a razlog, zakaj se navijači odločajo za psovanje športnikov, sodnikov, trenerjev, navijačev drugih ekip, za pretepanje, je kompleksnejši, razlaga Hawlina:

“Nismo več posameznik z lastnimi vrednotami in normami, ne čutimo se enako odgovorne za svoja ravnanja, imamo občutek, da smo del nečesa večjega. To nas spodbudi, da smo glasnejši, nasilnejši kot bi bili sicer. Tak občutek se med člani množice hitro razširi, je neke vrste socialna okužba.”

K temu občutku pripomorejo enotne barve, majice, zastave, s katerimi se opremijo navijaške skupine. Tudi zaradi tega posameznikova identiteta izgine, on pa postane del skupine, ki je veliko bolj ekstremna, kot bi bil posameznik sam.

Bolj strastni navijači kot smo oziroma več izkušenj kot imamo z ukvarjanjem s športom, ki ga spremljamo, več hormonov se sprosti v naše telo. Naši možgani pa niso le opazovalec dogajanja, ampak se dejansko preselijo na igrišče, v športno dvorano, na stadion, razlaga Hana Hawlina:

“Med navijanjem se popolnoma poistovetimo z odzivi športnikov. Ko opazujemo dogajanje, se v naših možganih sprožajo enaka področja, kot če bi sami tekali po igrišču, podajali žogo, se odzivali, bili poškodovani.”

Spremljanje športa dolgoročno krepi naše samospoštovanje in, kot so ugotovili na kansaški univerzi, zmanjšuje depresijo. Ko ekipa ali športnik, za katerega navijamo, zmaga, se v nas prebudi občutek povezanosti. Pozitivni učinki zmage so vidni tudi na širših populacijskih študijah, razlaga Hawlina: “Raziskovalci so z opazovanjem lokalne skupnosti ugotovili, da ob zmagi upade število srčnih upadov. Ko pa skupina izgubi, v naslednjih tednih število srčnih napadov poraste.”

“Ko naš favorit zmaga, radi rečemo ´Mi smo zmagali´, ko izgubi rečemo `On je izgubil` in poraz upravičimo z dejavniki kot so sodniki, vreme ali sreča,” razlaga doktor psihologije Samuel R. Sommers z Univerze Tufts v Bostonu. A dejstvo je, da ne navijamo le za zmagovalce. “Tudi poraženci imajo svoj čar,” pravi dr. Sommers, ki dodaja: “Odgovor na vprašanje, zakaj navijamo za poražence, pa se skriva v dejstvu, da se ljudje počutimo veliko bolje, če se moramo za nek dosežek zelo potruditi. Torej, več truda kot vložimo v določeno aktivnost, večje je naše zadovoljstvo, ko to dosežemo.” Podobno velja tudi za navijanje:

“Med spremljanjem neuspehov našega priljubljenega športnika sicer res trpimo, a ko nato ta zmaga, ga bolj cenimo, kot bi ga, če bi verižno zmagoval.”

Nekatere študije možgane navijačev primerjajo z možgani zaljubljencev. Ali je mogoče govoriti tudi o odvisnosti od navijanja? Hana Hawlina in Samuel R. Sommers sta si enotna, da določene vzporednice lahko potegnemo, saj se ob navijanju v možganih aktivirajo centri, ki jih sicer povezujemo z odvisnostjo, a o odvisnosti od navijanja zaenkrat ne moremo govoriti.


Možgani na dlani

474 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Navijanje

17.03.2016


Navijanje močno vpliva na naše telo, kar je vidno v mnogih zunanjih znakih, zelo aktivni pa so med navijanjem tudi naši možgani. Spremljanje športa sproži številne procese, sproščajo se hormoni kot so adrenalin, kortizol, dopamin ali testosteron, aktivirajo se različna nevronska omrežja. “Adrenalin se v našem telesu sprošča, ker spremljamo akcijo, boj. Sprošča se tudi dopamin, ki je povezan s pričakovanjem nagrajevanja. Ko na primer ekipa doseže gol ali koš, imamo velik občutek nagrade,” dejavnost naših možganov med navijanjem opisuje magistrska študentka socialne in kulturne psihologije na Londonski šoli za ekonomijo in politične vede (LSE) Hana Hawlina. Kot pravi, je navijanje za naše telo tudi stres:

“Ko spremljamo ta fiktivni spopad, imamo močno tremo, smo negotovi glede končnega rezultata. Ne vemo, kaj se bo zgodilo. Pri športu gre za pozitivni stres, saj uživamo v napetosti.”

V dejstvu, da je našim možganom ljubša napeta tekma, lahko iščemo tudi razlog, da tekme, zmagovalec katerih je praktično že vnaprej znan, mnogokrat opišemo kot dolgočasne.

V možganih navijača pa se sprošča tudi hormon testosteron, ki ga včasih povezujemo z agresivnostjo. Gre za hormon odziva boj in beg, a razlog, zakaj se navijači odločajo za psovanje športnikov, sodnikov, trenerjev, navijačev drugih ekip, za pretepanje, je kompleksnejši, razlaga Hawlina:

“Nismo več posameznik z lastnimi vrednotami in normami, ne čutimo se enako odgovorne za svoja ravnanja, imamo občutek, da smo del nečesa večjega. To nas spodbudi, da smo glasnejši, nasilnejši kot bi bili sicer. Tak občutek se med člani množice hitro razširi, je neke vrste socialna okužba.”

K temu občutku pripomorejo enotne barve, majice, zastave, s katerimi se opremijo navijaške skupine. Tudi zaradi tega posameznikova identiteta izgine, on pa postane del skupine, ki je veliko bolj ekstremna, kot bi bil posameznik sam.

Bolj strastni navijači kot smo oziroma več izkušenj kot imamo z ukvarjanjem s športom, ki ga spremljamo, več hormonov se sprosti v naše telo. Naši možgani pa niso le opazovalec dogajanja, ampak se dejansko preselijo na igrišče, v športno dvorano, na stadion, razlaga Hana Hawlina:

“Med navijanjem se popolnoma poistovetimo z odzivi športnikov. Ko opazujemo dogajanje, se v naših možganih sprožajo enaka področja, kot če bi sami tekali po igrišču, podajali žogo, se odzivali, bili poškodovani.”

Spremljanje športa dolgoročno krepi naše samospoštovanje in, kot so ugotovili na kansaški univerzi, zmanjšuje depresijo. Ko ekipa ali športnik, za katerega navijamo, zmaga, se v nas prebudi občutek povezanosti. Pozitivni učinki zmage so vidni tudi na širših populacijskih študijah, razlaga Hawlina: “Raziskovalci so z opazovanjem lokalne skupnosti ugotovili, da ob zmagi upade število srčnih upadov. Ko pa skupina izgubi, v naslednjih tednih število srčnih napadov poraste.”

“Ko naš favorit zmaga, radi rečemo ´Mi smo zmagali´, ko izgubi rečemo `On je izgubil` in poraz upravičimo z dejavniki kot so sodniki, vreme ali sreča,” razlaga doktor psihologije Samuel R. Sommers z Univerze Tufts v Bostonu. A dejstvo je, da ne navijamo le za zmagovalce. “Tudi poraženci imajo svoj čar,” pravi dr. Sommers, ki dodaja: “Odgovor na vprašanje, zakaj navijamo za poražence, pa se skriva v dejstvu, da se ljudje počutimo veliko bolje, če se moramo za nek dosežek zelo potruditi. Torej, več truda kot vložimo v določeno aktivnost, večje je naše zadovoljstvo, ko to dosežemo.” Podobno velja tudi za navijanje:

“Med spremljanjem neuspehov našega priljubljenega športnika sicer res trpimo, a ko nato ta zmaga, ga bolj cenimo, kot bi ga, če bi verižno zmagoval.”

Nekatere študije možgane navijačev primerjajo z možgani zaljubljencev. Ali je mogoče govoriti tudi o odvisnosti od navijanja? Hana Hawlina in Samuel R. Sommers sta si enotna, da določene vzporednice lahko potegnemo, saj se ob navijanju v možganih aktivirajo centri, ki jih sicer povezujemo z odvisnostjo, a o odvisnosti od navijanja zaenkrat ne moremo govoriti.


13.12.2018

Nevromiti

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


06.12.2018

Ko prepoznaš obraz, a se ne spomniš imena

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


06.12.2018

Ko prepoznaš obraz, a se ne spomniš imena

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


29.11.2018

Koncentracija in mentalni trening športnikov

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


22.11.2018

Mikrofenomenologija – čuječnost v znanosti

Čeprav še pred nekaj desetletji v znanosti ni bilo prostora za raziskovanje zavesti, postaja počasi tudi raziskovanje posameznikovega doživljanja del znanstvene metodologije. Predvsem zadnjih nekaj let meje na tem področju premikajo mladi raziskovalci, velike zasluge za to pa ima tudi dr. Claire Petitmengin, utemeljiteljica mikrofenomenologije. Gre za disciplino, ki bi ji, sicer zelo površno, lahko rekli tudi uporaba čuječnosti v znanosti, saj znanstveniki preučujejo natančne opise osebnih izkušenj intervjuvanca, kar od njega zahteva popolno pozornost in osredotočenost na to, kar doživlja v sebi in česar se ponavadi ne zavedamo. Prvi je ta program predstavil Francisco Varela, čilski biolog, filozof in kognitivni znanstvenik Francisco Varela, pravi naša sogovornica, ki je pod njegovim mentorstvom delala tudi svoj doktorat: “Osnovna ideja tega programa je, da je nemogoče raziskovati človeški um le z objektivnimi orodji. Do takrat je namreč veljalo, da raziskovalec, ki na primer preučuje čustva, do njih dostopa prek objektivnih meritev: na primer pulza, dihanja, potenja, očesnega gibanja. Prepovedano pa je bilo vprašati človeka, kaj čuti in kako se ima. Francisco Varela je menil, da smo s tem zavili v slepo ulico in da moramo v raziskovanje vključiti tudi točne in stroge opise njegove izkušnje, torej tega, kaj doživlja v sebi. Svojo odločitev je argumentiral s tem, da mora znanstvenik, ki interpretira električne signale v možganih, vedeti, kaj in kako človek doživlja. Še bolj ključen razlog pa je bil, da so naše izkušnje v bistvu vse, kar imamo. Tudi znanstveni podatki so dejstva o izkušnjah. Do njih dostopaš tako, kot jih doživljaš. Ni druge poti do znanosti! Če se tega zavedamo in se ne zmenimo za izkušnje, je to nesmisel.” S francosko kognitivno znanstvenico Claire Petitmengin, ki je mikrofenomenološke tehnike uporabila za raziskovanje vznikov epilepsije, intuicije in za doživljanje meditacije, smo se pogovarjali o tem, kako sploh lahko preučujemo osebno doživljanje, ki se odvija v posamezniku, in na katerih področjih bi si lahko pomagali s to mlado raziskovalno disciplino. Sama je na primer prišla do zanimivih rezultatov pri študiji epileptičnih bolnikov, aplikacij te discipline pa je še več.


15.11.2018

Stotisoči odtenki sveta

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


08.11.2018

Možgani, ki imajo ‘alkoholnega mačka’

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


01.11.2018

Spomini, ki bledijo

Človeški spomin je nekaj posebnega. Omogoča nam čudovite stvari, ki jih včasih jemljemo za samoumevne. Da z nostalgijo obujamo pretekle dogodke, lepe in manj lepe. Da vemo, kje je najbližji park, da znamo stehtati sestavine v maso za palačinke, da se izogibamo stvarem, ki so lahko nevarne, da vemo, kdo mo, da lahko uživamo v branju knjig, katerih zgodbe so še dolgo z nami. In to je le drobec. Žal pa ni vedno tako enostavno. Mojca Delač se je o Alzheimerjevi bolezni pogovarjala s tremi uglednimi evropskimi strokovnjaki, ki so se pred nedavnem mudili v Sloveniji, na 10. konferenci o demenci v organizaciji Spominčice.


01.11.2018

Spomini, ki izginjajo

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


25.10.2018

Misofonija

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


18.10.2018

Od otoakustičnih emisij do zvokov, ki jih ne slišimo

Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka


11.10.2018

Ali svoj glas res slišimo drugače?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


04.10.2018

Možgani na koktejl zabavi

Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.


27.09.2018

“Kanabinoidi kot stare tete, ki se v vse vmešavajo in niso za nič odgovorne”

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


20.09.2018

Premiki v raziskovanju Alzheimerjeve bolezni

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


13.09.2018

Ko se postavimo v čevlje drugega

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


06.09.2018

Je moj stres tudi tvoj stres?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


30.08.2018

Viharjenje možganov

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


23.08.2018

Strah pred vodo

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


16.08.2018

Vse več stvari pozabljam – je kaj narobe?

Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.


Stran 16 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov