Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Navijanje

17.03.2016


Navijanje močno vpliva na naše telo, kar je vidno v mnogih zunanjih znakih, zelo aktivni pa so med navijanjem tudi naši možgani. Spremljanje športa sproži številne procese, sproščajo se hormoni kot so adrenalin, kortizol, dopamin ali testosteron, aktivirajo se različna nevronska omrežja. “Adrenalin se v našem telesu sprošča, ker spremljamo akcijo, boj. Sprošča se tudi dopamin, ki je povezan s pričakovanjem nagrajevanja. Ko na primer ekipa doseže gol ali koš, imamo velik občutek nagrade,” dejavnost naših možganov med navijanjem opisuje magistrska študentka socialne in kulturne psihologije na Londonski šoli za ekonomijo in politične vede (LSE) Hana Hawlina. Kot pravi, je navijanje za naše telo tudi stres:

“Ko spremljamo ta fiktivni spopad, imamo močno tremo, smo negotovi glede končnega rezultata. Ne vemo, kaj se bo zgodilo. Pri športu gre za pozitivni stres, saj uživamo v napetosti.”

V dejstvu, da je našim možganom ljubša napeta tekma, lahko iščemo tudi razlog, da tekme, zmagovalec katerih je praktično že vnaprej znan, mnogokrat opišemo kot dolgočasne.

V možganih navijača pa se sprošča tudi hormon testosteron, ki ga včasih povezujemo z agresivnostjo. Gre za hormon odziva boj in beg, a razlog, zakaj se navijači odločajo za psovanje športnikov, sodnikov, trenerjev, navijačev drugih ekip, za pretepanje, je kompleksnejši, razlaga Hawlina:

“Nismo več posameznik z lastnimi vrednotami in normami, ne čutimo se enako odgovorne za svoja ravnanja, imamo občutek, da smo del nečesa večjega. To nas spodbudi, da smo glasnejši, nasilnejši kot bi bili sicer. Tak občutek se med člani množice hitro razširi, je neke vrste socialna okužba.”

K temu občutku pripomorejo enotne barve, majice, zastave, s katerimi se opremijo navijaške skupine. Tudi zaradi tega posameznikova identiteta izgine, on pa postane del skupine, ki je veliko bolj ekstremna, kot bi bil posameznik sam.

Bolj strastni navijači kot smo oziroma več izkušenj kot imamo z ukvarjanjem s športom, ki ga spremljamo, več hormonov se sprosti v naše telo. Naši možgani pa niso le opazovalec dogajanja, ampak se dejansko preselijo na igrišče, v športno dvorano, na stadion, razlaga Hana Hawlina:

“Med navijanjem se popolnoma poistovetimo z odzivi športnikov. Ko opazujemo dogajanje, se v naših možganih sprožajo enaka področja, kot če bi sami tekali po igrišču, podajali žogo, se odzivali, bili poškodovani.”

Spremljanje športa dolgoročno krepi naše samospoštovanje in, kot so ugotovili na kansaški univerzi, zmanjšuje depresijo. Ko ekipa ali športnik, za katerega navijamo, zmaga, se v nas prebudi občutek povezanosti. Pozitivni učinki zmage so vidni tudi na širših populacijskih študijah, razlaga Hawlina: “Raziskovalci so z opazovanjem lokalne skupnosti ugotovili, da ob zmagi upade število srčnih upadov. Ko pa skupina izgubi, v naslednjih tednih število srčnih napadov poraste.”

“Ko naš favorit zmaga, radi rečemo ´Mi smo zmagali´, ko izgubi rečemo `On je izgubil` in poraz upravičimo z dejavniki kot so sodniki, vreme ali sreča,” razlaga doktor psihologije Samuel R. Sommers z Univerze Tufts v Bostonu. A dejstvo je, da ne navijamo le za zmagovalce. “Tudi poraženci imajo svoj čar,” pravi dr. Sommers, ki dodaja: “Odgovor na vprašanje, zakaj navijamo za poražence, pa se skriva v dejstvu, da se ljudje počutimo veliko bolje, če se moramo za nek dosežek zelo potruditi. Torej, več truda kot vložimo v določeno aktivnost, večje je naše zadovoljstvo, ko to dosežemo.” Podobno velja tudi za navijanje:

“Med spremljanjem neuspehov našega priljubljenega športnika sicer res trpimo, a ko nato ta zmaga, ga bolj cenimo, kot bi ga, če bi verižno zmagoval.”

Nekatere študije možgane navijačev primerjajo z možgani zaljubljencev. Ali je mogoče govoriti tudi o odvisnosti od navijanja? Hana Hawlina in Samuel R. Sommers sta si enotna, da določene vzporednice lahko potegnemo, saj se ob navijanju v možganih aktivirajo centri, ki jih sicer povezujemo z odvisnostjo, a o odvisnosti od navijanja zaenkrat ne moremo govoriti.


Možgani na dlani

478 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Navijanje

17.03.2016


Navijanje močno vpliva na naše telo, kar je vidno v mnogih zunanjih znakih, zelo aktivni pa so med navijanjem tudi naši možgani. Spremljanje športa sproži številne procese, sproščajo se hormoni kot so adrenalin, kortizol, dopamin ali testosteron, aktivirajo se različna nevronska omrežja. “Adrenalin se v našem telesu sprošča, ker spremljamo akcijo, boj. Sprošča se tudi dopamin, ki je povezan s pričakovanjem nagrajevanja. Ko na primer ekipa doseže gol ali koš, imamo velik občutek nagrade,” dejavnost naših možganov med navijanjem opisuje magistrska študentka socialne in kulturne psihologije na Londonski šoli za ekonomijo in politične vede (LSE) Hana Hawlina. Kot pravi, je navijanje za naše telo tudi stres:

“Ko spremljamo ta fiktivni spopad, imamo močno tremo, smo negotovi glede končnega rezultata. Ne vemo, kaj se bo zgodilo. Pri športu gre za pozitivni stres, saj uživamo v napetosti.”

V dejstvu, da je našim možganom ljubša napeta tekma, lahko iščemo tudi razlog, da tekme, zmagovalec katerih je praktično že vnaprej znan, mnogokrat opišemo kot dolgočasne.

V možganih navijača pa se sprošča tudi hormon testosteron, ki ga včasih povezujemo z agresivnostjo. Gre za hormon odziva boj in beg, a razlog, zakaj se navijači odločajo za psovanje športnikov, sodnikov, trenerjev, navijačev drugih ekip, za pretepanje, je kompleksnejši, razlaga Hawlina:

“Nismo več posameznik z lastnimi vrednotami in normami, ne čutimo se enako odgovorne za svoja ravnanja, imamo občutek, da smo del nečesa večjega. To nas spodbudi, da smo glasnejši, nasilnejši kot bi bili sicer. Tak občutek se med člani množice hitro razširi, je neke vrste socialna okužba.”

K temu občutku pripomorejo enotne barve, majice, zastave, s katerimi se opremijo navijaške skupine. Tudi zaradi tega posameznikova identiteta izgine, on pa postane del skupine, ki je veliko bolj ekstremna, kot bi bil posameznik sam.

Bolj strastni navijači kot smo oziroma več izkušenj kot imamo z ukvarjanjem s športom, ki ga spremljamo, več hormonov se sprosti v naše telo. Naši možgani pa niso le opazovalec dogajanja, ampak se dejansko preselijo na igrišče, v športno dvorano, na stadion, razlaga Hana Hawlina:

“Med navijanjem se popolnoma poistovetimo z odzivi športnikov. Ko opazujemo dogajanje, se v naših možganih sprožajo enaka področja, kot če bi sami tekali po igrišču, podajali žogo, se odzivali, bili poškodovani.”

Spremljanje športa dolgoročno krepi naše samospoštovanje in, kot so ugotovili na kansaški univerzi, zmanjšuje depresijo. Ko ekipa ali športnik, za katerega navijamo, zmaga, se v nas prebudi občutek povezanosti. Pozitivni učinki zmage so vidni tudi na širših populacijskih študijah, razlaga Hawlina: “Raziskovalci so z opazovanjem lokalne skupnosti ugotovili, da ob zmagi upade število srčnih upadov. Ko pa skupina izgubi, v naslednjih tednih število srčnih napadov poraste.”

“Ko naš favorit zmaga, radi rečemo ´Mi smo zmagali´, ko izgubi rečemo `On je izgubil` in poraz upravičimo z dejavniki kot so sodniki, vreme ali sreča,” razlaga doktor psihologije Samuel R. Sommers z Univerze Tufts v Bostonu. A dejstvo je, da ne navijamo le za zmagovalce. “Tudi poraženci imajo svoj čar,” pravi dr. Sommers, ki dodaja: “Odgovor na vprašanje, zakaj navijamo za poražence, pa se skriva v dejstvu, da se ljudje počutimo veliko bolje, če se moramo za nek dosežek zelo potruditi. Torej, več truda kot vložimo v določeno aktivnost, večje je naše zadovoljstvo, ko to dosežemo.” Podobno velja tudi za navijanje:

“Med spremljanjem neuspehov našega priljubljenega športnika sicer res trpimo, a ko nato ta zmaga, ga bolj cenimo, kot bi ga, če bi verižno zmagoval.”

Nekatere študije možgane navijačev primerjajo z možgani zaljubljencev. Ali je mogoče govoriti tudi o odvisnosti od navijanja? Hana Hawlina in Samuel R. Sommers sta si enotna, da določene vzporednice lahko potegnemo, saj se ob navijanju v možganih aktivirajo centri, ki jih sicer povezujemo z odvisnostjo, a o odvisnosti od navijanja zaenkrat ne moremo govoriti.


27.10.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


20.10.2016

Vsi obrazi prozopagnozije

"To sem ti pa prebral/a z obraza!" smo verjetno že vsi slišali kar nekajkrat v življenju. Pa ste že slišali za prozopagnozíjo? Izraz prihaja iz grščine, prospon pomeni "obraz", agnosia pa "ne poznati". Gre za kognitivno motnjo, ki jo nekateri preimenujejo tudi slepota za prepoznavanje obrazov. Poznavanje te okvare v zaznavanju sega že nazaj v antiko, izraz zanjo so prvič uporabili pred sedemdesetimi leti, šele v zadnjih letih pa je na področju prozopagnozije prišlo do pomembnejših spoznanj. Zakaj je prav zaznavanje obrazov posebnega, tudi za naše možgane, kaj se zgodi, če te zmožnosti nimamo in kakšen vpogled dajejo raziskave ljudi s to okvaro sodobni kognitivni nevroznanosti? Na popotovanje v svet nevronov vas Mojca Delač vabi v četrtek ob 7.35 na Prvem!


13.10.2016

Čuječnost

Se znate umiriti in osredotočiti samo nase in na ta trenutek? V hitrem svetu in v stresnem tempu to ni vedno enostavno, je pa zelo pomembno. O takšni usmerjeni pozornosti bomo govorili v tokratni oddaji. Kaj je čuječnost, kaj ima z našimi možgani in zakaj se pri tem lahko veliko naučimo od otrok? Pred radijskim mikrofonom se nam bo pridružila dr. Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevrologije in seveda upamo, da tudi vi, v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.


06.10.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


29.09.2016

Ta najstniška leta?.

Vsak dan sprejemamo odločitve in pri tem so naši družbeni stiki seveda zelo pomembni. Se spomnite svojih najstniških let? Kako dobro ste se znašli med sovrstniki? So zelo vplivali na vas? V tokratni oddaji Možgani na dlani bomo minute posvetili tako imenovani socialni nevroznanosti in predstavili delo in raziskave dr. Jennifer Lau in sodelavcev s King's collega v Londonu. Posvečajo se predvsem socialni fobiji in med drugim ugotavljajo, kakšne spremembe se dogajajo v možganih najstnikov pri stiku z okolico, kako dozorevajo različna omrežja oziroma predeli ter zakaj smo si v odzivu na zunanji svet in mnenja vrstnikov različni. Ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač


22.09.2016

Možgani in sladkor

Da hrana vpliva na naše počutje in zdravje, vemo, prav tako smo seznanjeni s tem, na katere sestavine moramo biti pozorni, če se želimo zdravo prehranjevati. Čim manj dodatkov, ojačevalcev okusov, nasičenih maščob in treh belih strupov: bele moke, soli in belega sladkorja. A glede na to, da smo pred kratkim izvedeli, da slovenski otroci in najstniki pojedo skoraj 67 kilogramov sladkorja na leto in da je ameriška sladkorna industrija vplivala za raziskave o tveganih učinkih sladkorja v prehrani, je naše vedenje o škodljivih vplivih sladkorja še vedno pomanjkljivo. Zato se bomo tudi v oddaji Možgani na dlani vprašali, zakaj je lahko kdaj čokolada tolažba, ali je sladkor droga in kako preveč sladkorja vpliva na naše kognitivne sposobnosti. Na Prvem v četrtkovem jutru ob 7.35! Pripravlja: Špela Šebenik.


15.09.2016

Glagoli in možgani

Tokratna četrtkova jutranja rubrika, ki brska po svetu nevroznanosti, bo pravzaprav nadaljevanje prejšnje. Tudi tokrat bomo prepletali jezikoslovje in nevroznanost in izvedeli, kaj imajo glagoli z zgodnjim prepoznavanjem demence. Zakaj sta si glagola zaljubiti in sovražiti lahko bližje kot zaljubiti in poljubiti? Kako je če iz tvornika spremenimo glagol v trpnik? Malo bomo torej osvežili znanje slovenščine in se pri tem znova nekaj novega naučili o naših možganih. Na Prvem, v četrtek ob 7.35. Pojasnjuje: prof. dr. Tatjana Marvin, predstojnica oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pripravlja: Mojca Delač.


08.09.2016

Dragi prislušalci! O psevdobesedah in demenci.

Dragi prislušalci! Tudi v tem četrtkovem jutru ne bomo počivalci, ampak pogasilci radovednosti iz sveta naših nevronov!


01.09.2016

Čelado na glavo!

Ob skrbi za možgane verjetno najprej pomislimo na kognitivni trening, spanje, telesno aktivnost, malokrat pa najprej na čelado. Nanjo vas bomo spomnili v tokratni oddaji Možgani na dlani, ki se bo na prvi šolski dan podala v promet in med drugim postregla z izsledki raziskave, ki so jo opravili znanstveniki z Univerze v Arizoni. Vprašali so se, kako nošenje čelade pri kolesarjih vpliva na resnost poškodbe glave pri prometnih nesrečah. Podoben izziv so si zastavili tudi raziskovalci na Švedskem, ki so pri študiji uporabili posebne simulacije. Več o tem pa v tokratnem četrtkovem jutru ob 7.35 na Prvem. Z nami bosta: dr. Madelen Fahlstedt in dr. Simon Brezovar. Pripravlja: Mojca Delač.


25.08.2016

"To so bili časi!"

'Oh, to so bili časi!' ali pa 'Ko bi se vsaj lahko vrnili nazaj!' je gotovo kdaj vzkliknil že vsak med nami ali pa vsaj pomislil na kakšno obdobje, ljudi, trenutke, kraje, ki so se še posebej vtisnili v spomin. Ob zaključku poletnih počitnic za primeri najbrž ni potrebno dolgo brskati. Beseda nostalgija izhaja iz stare grščine in pomeni nekakšno željo in hrepenenje po tem, kar je nekoč bilo. Kaj se v trenutkih, ko smo nostalgični, dogaja v naših možganih? Kako se pri tem prepletajo omrežja spominov in čustev? Kaj največkrat spodbudi nostalgijo- je to slaba volja, glasba, slika, ali kaj drugega? Kako so z njo povezane pozitivne in negativne emocije, kaj ima pri tem starost, za kaj je nostalgija koristna in kaj se zgodi, če jo je preveč? Odgovore na vprašanja iščemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje dr. Sanja Šešok, psihologinja z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, sprašuje: Mojca Delač.


18.08.2016

Zaljubljeni do ušes...pardon, do možganov

Povišan srčni utrip, rdečica na obrazu, potne dlani in razširjene zenice. S temi znaki so zaradi počitniških simpatij, prvih poljubov in poletnih romanc marsikdaj povezani tudi naši spomini na poletje. Ali se poleti pogosteje zaljubimo in kaj se takrat zgodi v naših možganih, bomo raziskovali v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. Slišali boste, zakaj pravimo, da je ljubezen slepa, katere naše kognitivne sposobnosti se izboljšajo in katere poslabšajo, ko smo "zatreskani", in tudi, kaj se v naših možganih zgodi, ko smo nesrečno zaljubljeni. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Andreja Gradišar.


11.08.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


04.08.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.07.2016

3D VID

Ozrite se okrog sebe, narediti obrat po prostoru in z očmi poiščite predmet, ki je od vas najdlje. Morda se nam zdi nekaj samoumevnega, a naša sposobnost, da zaznavamo globino oziroma vidimo svet v 3D dimenziji je kompleksna. Kako sličice iz obeh očes pripotujejo do naših možganskih omrežjih, kdaj se združijo v 3D sliko, kaj se zgodi, če se ne in kako so nas znali pretentati že renesančni slikarji? Vse to v tokratni oddaji Možgani na dlani v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: Prof. dr. Marko Hawlina. Sprašuje: Mojca Delač.


30.06.2016

MOŽGANI V TRGOVINI

V tokratni oddaji se bomo sprehodili med policami trgovin in si privoščili nekaj oglasov. No, ne čisto zares. Radi nakupujete? Se kdaj vprašate, koliko je pri naših izbirah zavestnega in v kolikšni miri naše odločitve določa skrbno načrtovana študija v ozadju oziroma tako imenovani nevromarketing? Od vidnih dražljajev do vonja. Zakaj pri oglasih šteje vsaka sekunda in kaj ima pri tem naša amigdala? Aplikativna nevroznanost je pred številnimi izzivi in sem sodi tudi nevromarketing, o katerem bo spregovoril Manuel Kuran, magister kognitivne psihologije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!


23.06.2016

MISLIM, TOREJ?

Pred vrati so poletne počitnice. Misli na pašo! Ampak- kaj sploh je misel? V slovarju najdemo vrsto opisov, v nevroznanosti pa jo težko sestavimo v enovito definicijo. Jurij Dreo nam bo povedal, koliko je že jasnega o tem, kaj je misel in kje nastane, kako se tega lotevajo tisti, ki preučujejo organ, s katerim mislimo ter tudi, kje so pri tem največji izzivi. Seveda pa nas bo zanimalo tudi, ali na počitnicah mislimo drugače kot med napornim delavnikom. Kaj mislite? Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.


16.06.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 22 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov