Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani glasbenikov

25.01.2018

V oddaji Možgani na dlani smo že slišali, da poslušanje glasbe aktivira precejšen del možganov in lahko zelo pozitivno vpliva na naše počutje. Tokrat pa bomo govorili o pozitivnih učinkih ukvarjanja z glasbo – učenje igranja na inštrument namreč aktivira cele možgane, pozitivno pa vpliva tudi na druge, ne le “glasbene” sposobnosti človeka. Kako torej igranje glasbila vpliva na nas in kaj se takrat dogaja v naših možganih? Se med igranjem Claydermanove Balade za Adelino in jazz improvizacije pri obeh glasbenikih odvijajo podobni ali zelo različni možganski procesi? In kdo so glasbeni savanti? Odgovore v oddaji Možgani na dlani išče Špela Šebenik skupaj s kognitivno znanstvenico na ljubljanski Filozofski fakulteti Anko Slano Ozimič, za glasbeno spremljavo oddaje pa smo se obrnili v naš glasbeni arhiv in k radijskim kolegom: glasbenemu uredniku Mateju Jevnišku in dvema članoma našega orkestra Big Band RTV Slovenija Blažu Jurjevčiču in trobentaču Tomažu Gajštu.

So imeli Mozart, Jimi Hendrix in Miles Davis drugačne možgane od ljudi, ki se ne ukvarjajo z glasbo?

V oddaji Možgani na dlani smo že slišali, da poslušanje glasbe aktivira precejšen del možganov in lahko zelo pozitivno vpliva na naše počutje. Tokrat pa smo govorili o pozitivnih učinkih ukvarjanja z glasbo – učenje igranja na inštrument namreč aktivira cele možgane, pravi kognitivna znanstvenica na Filozofski fakulteti Anka Slana Ozimič. Aktivira slušne predele možganov, tiste, ki so zadolženi za premikanje telesa, pa sprednje dele, ki nadzorujejo naše gibanje, glasbenik mora zaznati ritem in melodijo.

“Možgani glasbenikov, predvsem tistih, ki so začeli trenirati v zgodnjem otroštvu, se prav fizično razlikujejo od možganov neglasbenikov. Če bi pogledali njihove možgane, bi videli, da so na nekaterih predelih debelejši, da je na primer njihova možganska skorja na nekaterih predelih debelejša. Gre predvsem za tiste dele, ki so vključeni takrat, ko glasbo izvajamo.” 

Raziskovalci so na primer odkrili, da se pri violinistih poveča predel možganov, ki je zadolžen za premikanje leve roke oz. tiste, ki drži vrat violine in pritiska na strune.

Izvajanje glasbe pa vpliva tudi na druge dele možganov in ne le na “glasbene” sposobnosti človeka. Glasbenik se mora namreč skladbo naučiti na pamet, jo pozorno in vztrajno vaditi, če ne igra sam, hkrati posluša druge glasbenike in pevca, glasbo sam doživlja in interpretira. Strokovnjaki govorijo o boljši pozornosti, ustvarjalnosti, delovnem spominu, kognitivnih sposobnostih, samopodobi, vztrajnosti in disciplini glasbenikov – torej o pozitivnih učinkih ukvarjanja z glasbo na motoričnem, intelektualnem, socialnem in čustvenem področju posameznika.

Klasika vs. jazz improvizacija

Vsako glasbilo ima svoje posebnosti, prav tako zvrsti glasbe. Se med igranjem Beethovnove Fur Elise in improvizacije pri obeh glasbenikih odvijajo podobni ali zelo različni možganski procesi? Anka Slana Ozimič pravi, da zelo različni.

“Raziskave so pokazale, da se med improviziranjem izklopijo deli spredaj v možganih, ki so odgovorni za nadzor nad preostalimi deli možganov. Če se torej ti deli izklopijo, imajo potem tisti bolj “umetniški” deli možganov večjo svobodo. Tako svojo izkušnjo opisujejo tudi na primer jazz glasbeniki, ki pravijo, da pri improviziranju ne čutijo nobene kontrole, da se samo prepustijo toku. Ravno obratno pa je pri izvajanju na primer klasične glasbe ali pa katerekoli druge, ki jo imamo že od prej “naštudirano”, ko točno vemo, kaj in kako bomo zaigrali. Takrat pa so ti sprednji deli možganov zelo zelo pomembni, saj moramo znati nadzorovati vse ostale možgane. Sprednji deli možganov nam bodo pomagali vzdrževati neko trenutno dogajanje in bodo drugim delom možganov pošiljali impulze – zdaj moram premakniti roko tako, s takšnim pritiskom in tako naprej. Tako da so procesi zelo različni.”

Za glasbeno spremljavo oddaje pa smo se obrnili na naš radijski arhiv in k radijskim kolegom: glasbenemu uredniku Mateju Jevnišku in dvema članoma našega Big Band RTV Slovenija Blažu Jurjevčiču in trobentaču Tomažu Gajštu. Vsi so odlični glasbeniki, niso pa glasbeni savanti. Veste, kdo je savant? Odgovor najdete v naši oddaji in v spodnjem posnetku.


Možgani na dlani

473 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani glasbenikov

25.01.2018

V oddaji Možgani na dlani smo že slišali, da poslušanje glasbe aktivira precejšen del možganov in lahko zelo pozitivno vpliva na naše počutje. Tokrat pa bomo govorili o pozitivnih učinkih ukvarjanja z glasbo – učenje igranja na inštrument namreč aktivira cele možgane, pozitivno pa vpliva tudi na druge, ne le “glasbene” sposobnosti človeka. Kako torej igranje glasbila vpliva na nas in kaj se takrat dogaja v naših možganih? Se med igranjem Claydermanove Balade za Adelino in jazz improvizacije pri obeh glasbenikih odvijajo podobni ali zelo različni možganski procesi? In kdo so glasbeni savanti? Odgovore v oddaji Možgani na dlani išče Špela Šebenik skupaj s kognitivno znanstvenico na ljubljanski Filozofski fakulteti Anko Slano Ozimič, za glasbeno spremljavo oddaje pa smo se obrnili v naš glasbeni arhiv in k radijskim kolegom: glasbenemu uredniku Mateju Jevnišku in dvema članoma našega orkestra Big Band RTV Slovenija Blažu Jurjevčiču in trobentaču Tomažu Gajštu.

So imeli Mozart, Jimi Hendrix in Miles Davis drugačne možgane od ljudi, ki se ne ukvarjajo z glasbo?

V oddaji Možgani na dlani smo že slišali, da poslušanje glasbe aktivira precejšen del možganov in lahko zelo pozitivno vpliva na naše počutje. Tokrat pa smo govorili o pozitivnih učinkih ukvarjanja z glasbo – učenje igranja na inštrument namreč aktivira cele možgane, pravi kognitivna znanstvenica na Filozofski fakulteti Anka Slana Ozimič. Aktivira slušne predele možganov, tiste, ki so zadolženi za premikanje telesa, pa sprednje dele, ki nadzorujejo naše gibanje, glasbenik mora zaznati ritem in melodijo.

“Možgani glasbenikov, predvsem tistih, ki so začeli trenirati v zgodnjem otroštvu, se prav fizično razlikujejo od možganov neglasbenikov. Če bi pogledali njihove možgane, bi videli, da so na nekaterih predelih debelejši, da je na primer njihova možganska skorja na nekaterih predelih debelejša. Gre predvsem za tiste dele, ki so vključeni takrat, ko glasbo izvajamo.” 

Raziskovalci so na primer odkrili, da se pri violinistih poveča predel možganov, ki je zadolžen za premikanje leve roke oz. tiste, ki drži vrat violine in pritiska na strune.

Izvajanje glasbe pa vpliva tudi na druge dele možganov in ne le na “glasbene” sposobnosti človeka. Glasbenik se mora namreč skladbo naučiti na pamet, jo pozorno in vztrajno vaditi, če ne igra sam, hkrati posluša druge glasbenike in pevca, glasbo sam doživlja in interpretira. Strokovnjaki govorijo o boljši pozornosti, ustvarjalnosti, delovnem spominu, kognitivnih sposobnostih, samopodobi, vztrajnosti in disciplini glasbenikov – torej o pozitivnih učinkih ukvarjanja z glasbo na motoričnem, intelektualnem, socialnem in čustvenem področju posameznika.

Klasika vs. jazz improvizacija

Vsako glasbilo ima svoje posebnosti, prav tako zvrsti glasbe. Se med igranjem Beethovnove Fur Elise in improvizacije pri obeh glasbenikih odvijajo podobni ali zelo različni možganski procesi? Anka Slana Ozimič pravi, da zelo različni.

“Raziskave so pokazale, da se med improviziranjem izklopijo deli spredaj v možganih, ki so odgovorni za nadzor nad preostalimi deli možganov. Če se torej ti deli izklopijo, imajo potem tisti bolj “umetniški” deli možganov večjo svobodo. Tako svojo izkušnjo opisujejo tudi na primer jazz glasbeniki, ki pravijo, da pri improviziranju ne čutijo nobene kontrole, da se samo prepustijo toku. Ravno obratno pa je pri izvajanju na primer klasične glasbe ali pa katerekoli druge, ki jo imamo že od prej “naštudirano”, ko točno vemo, kaj in kako bomo zaigrali. Takrat pa so ti sprednji deli možganov zelo zelo pomembni, saj moramo znati nadzorovati vse ostale možgane. Sprednji deli možganov nam bodo pomagali vzdrževati neko trenutno dogajanje in bodo drugim delom možganov pošiljali impulze – zdaj moram premakniti roko tako, s takšnim pritiskom in tako naprej. Tako da so procesi zelo različni.”

Za glasbeno spremljavo oddaje pa smo se obrnili na naš radijski arhiv in k radijskim kolegom: glasbenemu uredniku Mateju Jevnišku in dvema članoma našega Big Band RTV Slovenija Blažu Jurjevčiču in trobentaču Tomažu Gajštu. Vsi so odlični glasbeniki, niso pa glasbeni savanti. Veste, kdo je savant? Odgovor najdete v naši oddaji in v spodnjem posnetku.


22.09.2016

Možgani in sladkor

Da hrana vpliva na naše počutje in zdravje, vemo, prav tako smo seznanjeni s tem, na katere sestavine moramo biti pozorni, če se želimo zdravo prehranjevati. Čim manj dodatkov, ojačevalcev okusov, nasičenih maščob in treh belih strupov: bele moke, soli in belega sladkorja. A glede na to, da smo pred kratkim izvedeli, da slovenski otroci in najstniki pojedo skoraj 67 kilogramov sladkorja na leto in da je ameriška sladkorna industrija vplivala za raziskave o tveganih učinkih sladkorja v prehrani, je naše vedenje o škodljivih vplivih sladkorja še vedno pomanjkljivo. Zato se bomo tudi v oddaji Možgani na dlani vprašali, zakaj je lahko kdaj čokolada tolažba, ali je sladkor droga in kako preveč sladkorja vpliva na naše kognitivne sposobnosti. Na Prvem v četrtkovem jutru ob 7.35! Pripravlja: Špela Šebenik.


15.09.2016

Glagoli in možgani

Tokratna četrtkova jutranja rubrika, ki brska po svetu nevroznanosti, bo pravzaprav nadaljevanje prejšnje. Tudi tokrat bomo prepletali jezikoslovje in nevroznanost in izvedeli, kaj imajo glagoli z zgodnjim prepoznavanjem demence. Zakaj sta si glagola zaljubiti in sovražiti lahko bližje kot zaljubiti in poljubiti? Kako je če iz tvornika spremenimo glagol v trpnik? Malo bomo torej osvežili znanje slovenščine in se pri tem znova nekaj novega naučili o naših možganih. Na Prvem, v četrtek ob 7.35. Pojasnjuje: prof. dr. Tatjana Marvin, predstojnica oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pripravlja: Mojca Delač.


08.09.2016

Dragi prislušalci! O psevdobesedah in demenci.

Dragi prislušalci! Tudi v tem četrtkovem jutru ne bomo počivalci, ampak pogasilci radovednosti iz sveta naših nevronov!


01.09.2016

Čelado na glavo!

Ob skrbi za možgane verjetno najprej pomislimo na kognitivni trening, spanje, telesno aktivnost, malokrat pa najprej na čelado. Nanjo vas bomo spomnili v tokratni oddaji Možgani na dlani, ki se bo na prvi šolski dan podala v promet in med drugim postregla z izsledki raziskave, ki so jo opravili znanstveniki z Univerze v Arizoni. Vprašali so se, kako nošenje čelade pri kolesarjih vpliva na resnost poškodbe glave pri prometnih nesrečah. Podoben izziv so si zastavili tudi raziskovalci na Švedskem, ki so pri študiji uporabili posebne simulacije. Več o tem pa v tokratnem četrtkovem jutru ob 7.35 na Prvem. Z nami bosta: dr. Madelen Fahlstedt in dr. Simon Brezovar. Pripravlja: Mojca Delač.


25.08.2016

"To so bili časi!"

'Oh, to so bili časi!' ali pa 'Ko bi se vsaj lahko vrnili nazaj!' je gotovo kdaj vzkliknil že vsak med nami ali pa vsaj pomislil na kakšno obdobje, ljudi, trenutke, kraje, ki so se še posebej vtisnili v spomin. Ob zaključku poletnih počitnic za primeri najbrž ni potrebno dolgo brskati. Beseda nostalgija izhaja iz stare grščine in pomeni nekakšno željo in hrepenenje po tem, kar je nekoč bilo. Kaj se v trenutkih, ko smo nostalgični, dogaja v naših možganih? Kako se pri tem prepletajo omrežja spominov in čustev? Kaj največkrat spodbudi nostalgijo- je to slaba volja, glasba, slika, ali kaj drugega? Kako so z njo povezane pozitivne in negativne emocije, kaj ima pri tem starost, za kaj je nostalgija koristna in kaj se zgodi, če jo je preveč? Odgovore na vprašanja iščemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje dr. Sanja Šešok, psihologinja z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, sprašuje: Mojca Delač.


18.08.2016

Zaljubljeni do ušes...pardon, do možganov

Povišan srčni utrip, rdečica na obrazu, potne dlani in razširjene zenice. S temi znaki so zaradi počitniških simpatij, prvih poljubov in poletnih romanc marsikdaj povezani tudi naši spomini na poletje. Ali se poleti pogosteje zaljubimo in kaj se takrat zgodi v naših možganih, bomo raziskovali v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. Slišali boste, zakaj pravimo, da je ljubezen slepa, katere naše kognitivne sposobnosti se izboljšajo in katere poslabšajo, ko smo "zatreskani", in tudi, kaj se v naših možganih zgodi, ko smo nesrečno zaljubljeni. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Andreja Gradišar.


11.08.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


04.08.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.07.2016

3D VID

Ozrite se okrog sebe, narediti obrat po prostoru in z očmi poiščite predmet, ki je od vas najdlje. Morda se nam zdi nekaj samoumevnega, a naša sposobnost, da zaznavamo globino oziroma vidimo svet v 3D dimenziji je kompleksna. Kako sličice iz obeh očes pripotujejo do naših možganskih omrežjih, kdaj se združijo v 3D sliko, kaj se zgodi, če se ne in kako so nas znali pretentati že renesančni slikarji? Vse to v tokratni oddaji Možgani na dlani v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: Prof. dr. Marko Hawlina. Sprašuje: Mojca Delač.


30.06.2016

MOŽGANI V TRGOVINI

V tokratni oddaji se bomo sprehodili med policami trgovin in si privoščili nekaj oglasov. No, ne čisto zares. Radi nakupujete? Se kdaj vprašate, koliko je pri naših izbirah zavestnega in v kolikšni miri naše odločitve določa skrbno načrtovana študija v ozadju oziroma tako imenovani nevromarketing? Od vidnih dražljajev do vonja. Zakaj pri oglasih šteje vsaka sekunda in kaj ima pri tem naša amigdala? Aplikativna nevroznanost je pred številnimi izzivi in sem sodi tudi nevromarketing, o katerem bo spregovoril Manuel Kuran, magister kognitivne psihologije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!


23.06.2016

MISLIM, TOREJ?

Pred vrati so poletne počitnice. Misli na pašo! Ampak- kaj sploh je misel? V slovarju najdemo vrsto opisov, v nevroznanosti pa jo težko sestavimo v enovito definicijo. Jurij Dreo nam bo povedal, koliko je že jasnega o tem, kaj je misel in kje nastane, kako se tega lotevajo tisti, ki preučujejo organ, s katerim mislimo ter tudi, kje so pri tem največji izzivi. Seveda pa nas bo zanimalo tudi, ali na počitnicah mislimo drugače kot med napornim delavnikom. Kaj mislite? Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.


16.06.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


09.06.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


02.06.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


02.06.2016

Nosečniški možgani

Med nosečnostjo žensko telo preide mnogo sprememb. Nevroznanstveniki pa so dokazali, da se očitne spremembe dogajajo tudi v možganih bodočih mam. Mnoge ženske so tako med nosečnostjo bolj pozabljive in večkrat raztresene. Ste vedeli, da se volumen možganov v tretjem trimesečju celo vidno zmanjša? Kaj to pomeni in ali so t.i. nosečniški možgani le mit, bo govora v tokratni rubriki Možgani na dlani, ki jo je pripravila Lea Ogrin.


26.05.2016

Lucidne sanje

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


19.05.2016

Sanje

Ali morda veste, kaj imajo skupnega Frankenstein, šivalni stroj in struktura benzenove molekule? Ideja za vse našteto se je avtorjem porodila v sanjah, iz sanj pa so jo prenesli v realnost, kjer se je izkazala za uporabno. Sanjski svet je tudi sicer poln zanimivosti - nekatere od njih znamo pojasniti, pri drugih pa kljub dolgoletnemu, včasih stoletnemu preučevanju, še vedno tavamo v temi. Zakaj, koliko in kdaj sanjamo, kaj se med sanjanjem dogaja v naših možganih, ali lahko vplivamo na potek naših sanj ter zakaj se nekaterih sanj spominjamo, drugih pa ne, so vprašanja, na katera bomo v tokratni oddaji Možgani na dlani poiskali odgovor skupaj z dr. Vito Štukovnik z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in dr. Martinom Dreslerjem z nizozemske Univerze Radboud. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem.


Stran 22 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov