Zobje so 'lakmus papir' za bolečino, lahko zaznavajo le "nič" ali pa "bolečino"

Zobje kot bolečinsko “stikalo”

Mnoge oblije kurja polt že samo ob omembi zobozdravnika. In za mnoge je prva asociacija ob misli na zobozdravstveno ordinacijo – bolečina. V tokratni epizodi jutranjega odmerka nevroznanosti na Prvem smo raziskovali zakaj je zobobol »lakmus papir« bolečine, zakaj v ustih vse zaznavamo večje kot je v resnici, kako na vse skupaj vpliva strah in kaj imajo z vsem tem ostali dražljaji iz okolja, na primer zvok vrtalnika, pri tem nam je pomagal dr. Mike Bruegger iz Centra za dentalno medicino Univerze v Zuerichu.

Zobje so oživčeni z dvema, tremi živčnimi vlakni. Če to na primer primerjamo z našo kožo – z njo lahko zaznavamo veliko več- toplo, hladno, dotik, pa tudi seveda bolečino. To je zaradi oživčenosti. V koži je veliko živčnih vlaken, ki jo povezujejo z različnimi receptorji. Pri zobeh pa torej ni tako, zato lahko zaznavajo samo nič ali bolečino.

Če govorimo o zobeh in bolečini si lahko torej to predstavljamo kot nekakšno stikalo. Pri tem je 0 ne boli, 1 pa boli. Zaradi tega to ponuja zanimiv vpogled v svet nociceptorjev in bolečine.

Straaaaah me je je!!!

Strah seveda vpliva na naše zaznavanje. Povezan pa je tudi z možganskimi omrežji, ki so aktivna, ko nas boli zob:

Aktivirajo se podobni predeli možganov kot takrat, ko nas bolijo drugi deli našega telesa. Pri tem pa nekateri deli omrežij izstopajo po svoji aktivnosti. V naših raziskavah smo ugotovili, da je pri zobni bolečini še posebno aktivirana naša amigdala.

Pri zobozdravniku se včasih zdi, da strah v kosti … oziroma bolečino v zobe naženejo tudi zvoki, že ko sedimo v čakalnici, pa vonj, in ostali različni dražljaji iz okolja.

To je res, predvsem pa drži takrat, ko se nečesa bojimo. Če nas je recimo zobozdravstvenega postopka zelo strah, vsi ti dražljaji zelo vplivajo na to, kako kaj občutimo in kako se vedemo. Če pa vam zobozdravnik zelo dobro pojasni, kaj bo počel, katere pripomočke bo uporabljal, kateri koraki bodo sledili … pa ti zunanji dražljaji nimajo takšnega vpliva. Pri zaznavanju so vaša čustva zelo pomembna.

Zakaj v ustih že majhna nitka moti, kot da je ogromna? 

To je zaradi tega, ker ponavadi znotraj ust ničesar ne čutimo, je pojasnil naš sogovornik.

Ne čutimo jezika, ne čutimo zob, so tam in delajo. Le redko se zgodi nek »senzorni input«, nek dražljaj. To se zgodi, ko  na primer jemo ali pijemo, ampak celo takrat se tega običajno niti ne zavedamo. Povsem drugače je na primer z našimi prsti. Ti so podobno oživčeni, vendar pa dobivamo veliko več senzornih informacij, ko tipkamo na računalnik, telefon, kaj prijemamo …  Zato se že najmanjša stvar med našimi zobmi zdi tako velika. Naš sistem jo zazna kot nekaj popolnoma nenavadnega.