Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskujemo, kako dejavna so naša nevronska omrežja, kadar budno mirujemo
V počitniških epizodah jutranjega potepanja med nevroni večkrat rečemo, da so naši možgani dejavni tudi, ko smo na počitnicah. Tudi ko ležimo na plaži, v viseči mreži, sedimo v naslanjaču ali na klopci v parku in zremo nekam v daljavo, torej smo pri miru, se v naših nevronskih omrežjih marsikaj dogaja. Kaj torej počnejo možgani, ko mi ne počnemo ničesar? To nam je pojasnila asistentka Nina Purg, mlada raziskovalka na oddelku za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete.
Ko ne počnemo ničesar, so naši možgani še zmeraj dejavni in se v porabi energije ne razlikujejo bistveno, kadar se gibamo oziroma smo osredotočeni na določene naloge.
Mirovanje oziroma mirovno stanje je neko vedenjsko stanje, pri katerem smo telesno in miselno nedejavni.
Ključno je to, da nismo pozorni na neke dražljaje, ki pritekajo iz okolja. V primerjavi s spanjem smo v mirovanju še vedno budni in se lahko zelo hitro odzovemo na spremembe v okolju.
Naši možgani znajo iz stanja mirovanja zelo hitro preklopiti v dejavno stanje.
Ob mirovanju so možgani še vedno dejavni, a je ta vzorec dejavnosti drugačen kot takrat, ko smo osredotočeni na naloge, zato so dejavna druga področja, ki sestavljajo mirovno omrežje (default mode network) – to je močneje aktivno, ko mirujemo, in se utiša, ko izvajamo določene naloge. Na podlagi preučevanja možganov v mirovanju lahko prepoznamo, katera možganska področja so močneje povezana in močneje komunicirajo med seboj.
Pri tem uporabljajo celo vrsto metod, najpogosteje FMRi, EEG, PET, s katerimi lahko neinvazivno preučujejo možgansko pozornost pri budnem človeku.
Klasične raziskave na področju delovanja možganov so preučevale predvsem, kakšna je možganska dejavnost, ko izvajamo specifične naloge. V večini pa so zanemarjale spontano možgansko dejavnost, ki je prevladujoča.
Z razumevanjem možganov med mirovanjem bi torej veliko bolj razumeli delovanje možganov, poleg tega pa to lahko ponuja tudi nov vpogled v mehanizme bolezni, kot sta alzheimerjeva in parkinsonova bolezen.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Raziskujemo, kako dejavna so naša nevronska omrežja, kadar budno mirujemo
V počitniških epizodah jutranjega potepanja med nevroni večkrat rečemo, da so naši možgani dejavni tudi, ko smo na počitnicah. Tudi ko ležimo na plaži, v viseči mreži, sedimo v naslanjaču ali na klopci v parku in zremo nekam v daljavo, torej smo pri miru, se v naših nevronskih omrežjih marsikaj dogaja. Kaj torej počnejo možgani, ko mi ne počnemo ničesar? To nam je pojasnila asistentka Nina Purg, mlada raziskovalka na oddelku za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete.
Ko ne počnemo ničesar, so naši možgani še zmeraj dejavni in se v porabi energije ne razlikujejo bistveno, kadar se gibamo oziroma smo osredotočeni na določene naloge.
Mirovanje oziroma mirovno stanje je neko vedenjsko stanje, pri katerem smo telesno in miselno nedejavni.
Ključno je to, da nismo pozorni na neke dražljaje, ki pritekajo iz okolja. V primerjavi s spanjem smo v mirovanju še vedno budni in se lahko zelo hitro odzovemo na spremembe v okolju.
Naši možgani znajo iz stanja mirovanja zelo hitro preklopiti v dejavno stanje.
Ob mirovanju so možgani še vedno dejavni, a je ta vzorec dejavnosti drugačen kot takrat, ko smo osredotočeni na naloge, zato so dejavna druga področja, ki sestavljajo mirovno omrežje (default mode network) – to je močneje aktivno, ko mirujemo, in se utiša, ko izvajamo določene naloge. Na podlagi preučevanja možganov v mirovanju lahko prepoznamo, katera možganska področja so močneje povezana in močneje komunicirajo med seboj.
Pri tem uporabljajo celo vrsto metod, najpogosteje FMRi, EEG, PET, s katerimi lahko neinvazivno preučujejo možgansko pozornost pri budnem človeku.
Klasične raziskave na področju delovanja možganov so preučevale predvsem, kakšna je možganska dejavnost, ko izvajamo specifične naloge. V večini pa so zanemarjale spontano možgansko dejavnost, ki je prevladujoča.
Z razumevanjem možganov med mirovanjem bi torej veliko bolj razumeli delovanje možganov, poleg tega pa to lahko ponuja tudi nov vpogled v mehanizme bolezni, kot sta alzheimerjeva in parkinsonova bolezen.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov