Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste redno fizično aktivni? Poskrbite za zdrav duh v zdravem telesu in rekreacijo? Se raje odločite za stopnice ali za dvigalo? Avtobus ali hojo? Film ali tek? Takih odločitev je seveda veliko v vseh letnih časih, tudi poleti. V tokratni epizodi bo Mojca raziskovala, zakaj je včasih »tako preprosto biti len«, čeprav vemo, da je telesna dejavnost dobra za nas. Kajpada se velik del odgovora skriva – v človeških možganih. Več o tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Z nami bo nevroznanstvenik dr. Matthieu Boisgontier.
Privlačnost fizične neaktivnosti in nova nevroznanstvena pojasnila o "prepadu" med namero in aktivnostjo
Ste redno fizično aktivni? Poskrbite za zdrav duh v zdravem telesu in rekreacijo? Se raje odločite za stopnice ali za dvigalo? Avtobus ali hojo? Film ali tek? Takšnih odločitev je seveda veliko v vseh letnih časih, tudi poleti. V tokratni epizodi smo raziskovali, zakaj je včasih »tako preprosto biti len«, čeprav vemo, da je telesna dejavnost dobra za nas. Kajpada se menda velik del odgovora skriva – v človeških možganih, nam je povedal dr. Matthieu Boisgontier.
S perspektive evolucije je bilo varčevanje z energijo ključno za naše preživetje. Pri nabiranju hrane ali tekmovanju za partnerja je bilo zelo uporabno, če je bilo pri tem porabljene čim manj energije. Tisti, ki so preživeli, so najbrž imeli razvita omrežja v možganih, ki so spodbujala to minimiziranje energije. Vse to nas je privedlo do ideje, da razlog za neuspeh javnih politik za spodbujanje fizične aktivnosti leži v naših možganih in evoluciji.
In kaj so pokazali rezultati njihove raziskave?
Rezultati so pokazali, da so bili udeleženci hitrejši pri približevanju fizični aktivnosti, kar je dobro. Prav tako dobro je, da so bili prav tako hitrejši pri izogibanju sedečemu vedenju. Če pa pogledamo možgansko aktivnost –smo ugotovili, da je bilo za možgane izogibanje neaktivnemu vedenju bolj naporno. To je težava. To kaže na to, da bi lahko obstajalo neko avtomatsko nagnjenje k neaktivnosti, sedečemu vedenju. Težava z nečem, kar se dogaja avtomatsko pa je ta, da je takšnim stvarem težko nasprotovati ali jih zatreti. Ker se dogaja avtomatsko, pravzaprav niti ne vemo, da se. To je zelo težko.
Zdaj bi radi raziskave nadaljevali tudi z uporabo FMRIja.
Trenutno opravljamo epidemiološke študije, s katerimi želimo pokazati, da je kognitivna zaloga zelo pomembna, tudi kot napovedovalec kako fizično aktivni bomo. Do zdaj so študije pokazale, da fizična aktivnost vpliva na boljšo kognitivno zalogo v starosti. V naši novi študiji pa smo pokazali, da je to le pol zgodbe. Povezava gre namreč tudi v drugo smer. Če imamo več kognitivne zaloge bomo verjetneje bolj fizično aktivni, ko bomo starejši. Gre torej za dvosmerno povezanost. Pokazali smo, da je to pomembno pri zoperstavljanju te privlačnosti neaktivnosti.
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ste redno fizično aktivni? Poskrbite za zdrav duh v zdravem telesu in rekreacijo? Se raje odločite za stopnice ali za dvigalo? Avtobus ali hojo? Film ali tek? Takih odločitev je seveda veliko v vseh letnih časih, tudi poleti. V tokratni epizodi bo Mojca raziskovala, zakaj je včasih »tako preprosto biti len«, čeprav vemo, da je telesna dejavnost dobra za nas. Kajpada se velik del odgovora skriva – v človeških možganih. Več o tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Z nami bo nevroznanstvenik dr. Matthieu Boisgontier.
Privlačnost fizične neaktivnosti in nova nevroznanstvena pojasnila o "prepadu" med namero in aktivnostjo
Ste redno fizično aktivni? Poskrbite za zdrav duh v zdravem telesu in rekreacijo? Se raje odločite za stopnice ali za dvigalo? Avtobus ali hojo? Film ali tek? Takšnih odločitev je seveda veliko v vseh letnih časih, tudi poleti. V tokratni epizodi smo raziskovali, zakaj je včasih »tako preprosto biti len«, čeprav vemo, da je telesna dejavnost dobra za nas. Kajpada se menda velik del odgovora skriva – v človeških možganih, nam je povedal dr. Matthieu Boisgontier.
S perspektive evolucije je bilo varčevanje z energijo ključno za naše preživetje. Pri nabiranju hrane ali tekmovanju za partnerja je bilo zelo uporabno, če je bilo pri tem porabljene čim manj energije. Tisti, ki so preživeli, so najbrž imeli razvita omrežja v možganih, ki so spodbujala to minimiziranje energije. Vse to nas je privedlo do ideje, da razlog za neuspeh javnih politik za spodbujanje fizične aktivnosti leži v naših možganih in evoluciji.
In kaj so pokazali rezultati njihove raziskave?
Rezultati so pokazali, da so bili udeleženci hitrejši pri približevanju fizični aktivnosti, kar je dobro. Prav tako dobro je, da so bili prav tako hitrejši pri izogibanju sedečemu vedenju. Če pa pogledamo možgansko aktivnost –smo ugotovili, da je bilo za možgane izogibanje neaktivnemu vedenju bolj naporno. To je težava. To kaže na to, da bi lahko obstajalo neko avtomatsko nagnjenje k neaktivnosti, sedečemu vedenju. Težava z nečem, kar se dogaja avtomatsko pa je ta, da je takšnim stvarem težko nasprotovati ali jih zatreti. Ker se dogaja avtomatsko, pravzaprav niti ne vemo, da se. To je zelo težko.
Zdaj bi radi raziskave nadaljevali tudi z uporabo FMRIja.
Trenutno opravljamo epidemiološke študije, s katerimi želimo pokazati, da je kognitivna zaloga zelo pomembna, tudi kot napovedovalec kako fizično aktivni bomo. Do zdaj so študije pokazale, da fizična aktivnost vpliva na boljšo kognitivno zalogo v starosti. V naši novi študiji pa smo pokazali, da je to le pol zgodbe. Povezava gre namreč tudi v drugo smer. Če imamo več kognitivne zaloge bomo verjetneje bolj fizično aktivni, ko bomo starejši. Gre torej za dvosmerno povezanost. Pokazali smo, da je to pomembno pri zoperstavljanju te privlačnosti neaktivnosti.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Čeprav še pred nekaj desetletji v znanosti ni bilo prostora za raziskovanje zavesti, postaja počasi tudi raziskovanje posameznikovega doživljanja del znanstvene metodologije. Predvsem zadnjih nekaj let meje na tem področju premikajo mladi raziskovalci, velike zasluge za to pa ima tudi dr. Claire Petitmengin, utemeljiteljica mikrofenomenologije. Gre za disciplino, ki bi ji, sicer zelo površno, lahko rekli tudi uporaba čuječnosti v znanosti, saj znanstveniki preučujejo natančne opise osebnih izkušenj intervjuvanca, kar od njega zahteva popolno pozornost in osredotočenost na to, kar doživlja v sebi in česar se ponavadi ne zavedamo. Prvi je ta program predstavil Francisco Varela, čilski biolog, filozof in kognitivni znanstvenik Francisco Varela, pravi naša sogovornica, ki je pod njegovim mentorstvom delala tudi svoj doktorat: “Osnovna ideja tega programa je, da je nemogoče raziskovati človeški um le z objektivnimi orodji. Do takrat je namreč veljalo, da raziskovalec, ki na primer preučuje čustva, do njih dostopa prek objektivnih meritev: na primer pulza, dihanja, potenja, očesnega gibanja. Prepovedano pa je bilo vprašati človeka, kaj čuti in kako se ima. Francisco Varela je menil, da smo s tem zavili v slepo ulico in da moramo v raziskovanje vključiti tudi točne in stroge opise njegove izkušnje, torej tega, kaj doživlja v sebi. Svojo odločitev je argumentiral s tem, da mora znanstvenik, ki interpretira električne signale v možganih, vedeti, kaj in kako človek doživlja. Še bolj ključen razlog pa je bil, da so naše izkušnje v bistvu vse, kar imamo. Tudi znanstveni podatki so dejstva o izkušnjah. Do njih dostopaš tako, kot jih doživljaš. Ni druge poti do znanosti! Če se tega zavedamo in se ne zmenimo za izkušnje, je to nesmisel.” S francosko kognitivno znanstvenico Claire Petitmengin, ki je mikrofenomenološke tehnike uporabila za raziskovanje vznikov epilepsije, intuicije in za doživljanje meditacije, smo se pogovarjali o tem, kako sploh lahko preučujemo osebno doživljanje, ki se odvija v posamezniku, in na katerih področjih bi si lahko pomagali s to mlado raziskovalno disciplino. Sama je na primer prišla do zanimivih rezultatov pri študiji epileptičnih bolnikov, aplikacij te discipline pa je še več.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Človeški spomin je nekaj posebnega. Omogoča nam čudovite stvari, ki jih včasih jemljemo za samoumevne. Da z nostalgijo obujamo pretekle dogodke, lepe in manj lepe. Da vemo, kje je najbližji park, da znamo stehtati sestavine v maso za palačinke, da se izogibamo stvarem, ki so lahko nevarne, da vemo, kdo mo, da lahko uživamo v branju knjig, katerih zgodbe so še dolgo z nami. In to je le drobec. Žal pa ni vedno tako enostavno. Mojca Delač se je o Alzheimerjevi bolezni pogovarjala s tremi uglednimi evropskimi strokovnjaki, ki so se pred nedavnem mudili v Sloveniji, na 10. konferenci o demenci v organizaciji Spominčice.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka
Neveljaven email naslov