Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi slovenski pesnik in časnikar VALENTIN VODNIK je bil tudi velik narodni preroditelj. Rodil se je na današnji dan leta 1758 v Zgornji Šiški, ki tedaj še ni bila del Ljubljane. Obiskoval je latinske šole in leta 1775 stopil v frančiškanski red ter dobil redovno ime Marcelin. Najprej je bil redovni pridigar v Ljubljani, nato je kot kaplan služboval še na Bledu, v Sori, Ribnici in od leta 1793 kot župnik na Koprivniku v Bohinju, kjer je spoznal Žigo Zoisa, ki je imel na Gorenjskem svoje rudnike in fužine. Ta mu je pozneje pomagal do premestitve v Ljubljano in leta 1798 je Vodnik postal gimnazijski profesor.
V času Ilirskih provinc se je navduševal nad Francozi in njihovim priznavanjem naravnih pravic narodov; dosegel je uvedbo slovenščine kot učnega jezika v začetne in srednje šole na Kranjskem, ter sestavil nekaj učbenikov. Ob koncu Provinc in po vrnitvi avstrijske oblasti je bil zaradi frankofilstva predčasno upokojen; oblasti je motila predvsem njegova oda “Ilirija oživljena” in domnevno članstvo v prostozidarski loži. Da bi se nekako “rehabilitiral”, je leta 1816 napisal odo “Ilirija zveličana” ter v njej izrazil razočaranje nad Napoleonom in vnovično privrženost Habsburžanom.
Vodnikovo prerodno delo se je začelo in končalo s poezijo, v obdobju tesnih stikov s Zoisom pa se je razširilo še na številna druga področja. Pesniti je začel pod Pohlinovim in Devovim vplivom. Od teh prvih pesmi je pozneje predelal “Zadovoljnega Kranjca” in ta je ostal ena njegovih najboljših.
Od leta 1797 do leta 1800 je urejal in pisal v “Lublanske Novice”, prvi slovenski časopis. Leta 1806 je izdal pesniško zbirko z naslovom “Pesme za pokušino”. To je bila prva samostojna slovenska pesniška zbirka, s preprosto obliko in domačo snovjo pa je pritegnila celo najpreprostejše bralce in dokazala, da je mogoče tudi v slovenščini izpovedati pesniške misli. Prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik je pomemben tudi za razvoj naše proze, saj je s svojimi časnikarskimi sestavki in šolskimi knjigami približal slovenski jezik sodobni rabi in poskrbel, da je postal čistejši in naravnejši.
—–
Literarni zgodovinar KAREL GLASER je bil tudi ugleden orientalist in prevajalec. Rodil se je na današnji dan leta 1845 v Reki pri Hočah. Študiral je klasično filologijo na Dunaju, pozneje še orientalistiko v Berlinu in na Dunaju, leta 1883 pa je doktoriral iz sanskrta – staroindijskega knjižnega jezika. Kot literarni zgodovinar je pisal predvsem biografske članke; njegovo najpomembnejše delo je “Zgodovina slovenskega slovstva” v štirih knjigah. Kot orientalist je na prelomu 19. in 20. stoletja objavil več indoloških in iranističnih razprav ter nekaj prevodov iz sanskrta. Karel Glaser je bil verjetno tudi prvi Slovenec, ki je pisal o skandinavskih jezikih.
—–
BLAŽ DEMŠAR sodi med naše najboljše izdelovalce violin. Rodil se je na današnji dan leta 1903 v Selcih. Violine je začel izdelovati leta 1928 v Sarajevu, od leta 1938 pa je delal v Ljubljani. Naredil je več kot 600 godal, njegovi izdelki pa so znani tudi v tujini. Godala je izdeloval po Amatijevih in Stradivarijevih modelih ter po svojih lastnih načrtih. Instrumenti Blaža Demšarja se odlikujejo po skrbni izdelavi in lepem, svojevrstnem tonu.
——
Farmacevt ALBIN PODVRŠIČ je diplomiral v Padovi, leta 1931 pa se je pred fašističnim nasiljem umaknil v Ljubljano in delal na Higienskem zavodu pri analizi živil. Nekaj pozneje je bil imenovan za lekarniškega referenta Dravske banovine. To delo je opravljal tudi med drugo svetovno vojno in hkrati sodeloval pri zbiranju zdravil za partizansko zdravstvo. Po letu 1945 je kot sanitetni polkovnik delal na področju sanitetne oskrbe v ljubljanskem vojaškem okrožju, nekaj let pa je bil tudi glavni urednik Farmacevtskega vestnika. Albin Podvršič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Postojni.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi slovenski pesnik in časnikar VALENTIN VODNIK je bil tudi velik narodni preroditelj. Rodil se je na današnji dan leta 1758 v Zgornji Šiški, ki tedaj še ni bila del Ljubljane. Obiskoval je latinske šole in leta 1775 stopil v frančiškanski red ter dobil redovno ime Marcelin. Najprej je bil redovni pridigar v Ljubljani, nato je kot kaplan služboval še na Bledu, v Sori, Ribnici in od leta 1793 kot župnik na Koprivniku v Bohinju, kjer je spoznal Žigo Zoisa, ki je imel na Gorenjskem svoje rudnike in fužine. Ta mu je pozneje pomagal do premestitve v Ljubljano in leta 1798 je Vodnik postal gimnazijski profesor.
V času Ilirskih provinc se je navduševal nad Francozi in njihovim priznavanjem naravnih pravic narodov; dosegel je uvedbo slovenščine kot učnega jezika v začetne in srednje šole na Kranjskem, ter sestavil nekaj učbenikov. Ob koncu Provinc in po vrnitvi avstrijske oblasti je bil zaradi frankofilstva predčasno upokojen; oblasti je motila predvsem njegova oda “Ilirija oživljena” in domnevno članstvo v prostozidarski loži. Da bi se nekako “rehabilitiral”, je leta 1816 napisal odo “Ilirija zveličana” ter v njej izrazil razočaranje nad Napoleonom in vnovično privrženost Habsburžanom.
Vodnikovo prerodno delo se je začelo in končalo s poezijo, v obdobju tesnih stikov s Zoisom pa se je razširilo še na številna druga področja. Pesniti je začel pod Pohlinovim in Devovim vplivom. Od teh prvih pesmi je pozneje predelal “Zadovoljnega Kranjca” in ta je ostal ena njegovih najboljših.
Od leta 1797 do leta 1800 je urejal in pisal v “Lublanske Novice”, prvi slovenski časopis. Leta 1806 je izdal pesniško zbirko z naslovom “Pesme za pokušino”. To je bila prva samostojna slovenska pesniška zbirka, s preprosto obliko in domačo snovjo pa je pritegnila celo najpreprostejše bralce in dokazala, da je mogoče tudi v slovenščini izpovedati pesniške misli. Prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik je pomemben tudi za razvoj naše proze, saj je s svojimi časnikarskimi sestavki in šolskimi knjigami približal slovenski jezik sodobni rabi in poskrbel, da je postal čistejši in naravnejši.
—–
Literarni zgodovinar KAREL GLASER je bil tudi ugleden orientalist in prevajalec. Rodil se je na današnji dan leta 1845 v Reki pri Hočah. Študiral je klasično filologijo na Dunaju, pozneje še orientalistiko v Berlinu in na Dunaju, leta 1883 pa je doktoriral iz sanskrta – staroindijskega knjižnega jezika. Kot literarni zgodovinar je pisal predvsem biografske članke; njegovo najpomembnejše delo je “Zgodovina slovenskega slovstva” v štirih knjigah. Kot orientalist je na prelomu 19. in 20. stoletja objavil več indoloških in iranističnih razprav ter nekaj prevodov iz sanskrta. Karel Glaser je bil verjetno tudi prvi Slovenec, ki je pisal o skandinavskih jezikih.
—–
BLAŽ DEMŠAR sodi med naše najboljše izdelovalce violin. Rodil se je na današnji dan leta 1903 v Selcih. Violine je začel izdelovati leta 1928 v Sarajevu, od leta 1938 pa je delal v Ljubljani. Naredil je več kot 600 godal, njegovi izdelki pa so znani tudi v tujini. Godala je izdeloval po Amatijevih in Stradivarijevih modelih ter po svojih lastnih načrtih. Instrumenti Blaža Demšarja se odlikujejo po skrbni izdelavi in lepem, svojevrstnem tonu.
——
Farmacevt ALBIN PODVRŠIČ je diplomiral v Padovi, leta 1931 pa se je pred fašističnim nasiljem umaknil v Ljubljano in delal na Higienskem zavodu pri analizi živil. Nekaj pozneje je bil imenovan za lekarniškega referenta Dravske banovine. To delo je opravljal tudi med drugo svetovno vojno in hkrati sodeloval pri zbiranju zdravil za partizansko zdravstvo. Po letu 1945 je kot sanitetni polkovnik delal na področju sanitetne oskrbe v ljubljanskem vojaškem okrožju, nekaj let pa je bil tudi glavni urednik Farmacevtskega vestnika. Albin Podvršič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Postojni.
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov