Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik in publicist ALBIN PREPELUH je bil izrazit reformist in humanist. Bil je član Jugoslovanske socialnodemokratske stranke in nasprotnik komunistov, ko pa je njegova stranka začela podpirati beograjsko politiko, je izstopil iz nje in leta 1924 ustanovil “Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev”. V njenem programu je zahteval federativno ureditev države; njeni posamezni deli naj bi imeli pravico do svobodnega povezovanja v vseh zadevah, ki bi jih sporazumno določili za skupne, vse druge pa bi sodile v zakonodajno in upravno področje posameznih zveznih držav.
Zavzemal se je tudi za agrarno reformo in razlastitev gozdnih veleposesti. Politik Albin Prepeluh s psevdonimom Abditus – Skriti – je kot izviren pisec pogosto sodeloval v različnih revijah in časopisih socialistične usmeritve ter postal eden najbolj cenjenih publicistov tistega obdobja. Rodil se je na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.
—–
Kulturni delavec ALBERT ŠIROK je obiskoval slovensko učiteljišče v Gorici ter leta 1916 maturiral v Ljubljani. Poučeval je na slovenskih šolah v Trstu, po odpustu leta 1925 pa na zasebni šoli Ciril-Metodove družbe pri Svetem Jakobu. Dejaven je bil v šentjakobski čitalnici, nastopal je v slovenskem gledališču in tudi režiral. Bil je knjižničar in blagajnik pri Ljudskem odru Trst ter tu veliko predaval. Zaradi političnega preganjanja se je leta 1931 preselil v Ljubljano in bil deset let tajnik Mladinske matice in referent za ljudsko prosveto pri banski upravi. Kmalu po okupaciji so ga italijanske oblasti aretirale in internirane v Abrucih. Po vojni je delal na ministrstvu za prosveto in bil urednik pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Albert Širok je bil tudi eden naših najplodovitejših prevajalcev iz italijanske književnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1895 v Kozani v Brdih.
—–
Že ob idejah o graditvi nebotičnika v Ljubljani v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je bilo slišati ugovore, češ da bo visoka stavba pokvarila usklajeno baročno silhueto mesta, da bo načela estetsko vrednost gradu in da bo prava spaka, ki bo odvračala tujce. Tako kot so se nekdaj Parižani uprli postavljanju Eifflovega stolpa – današnjemu simbolu Pariza, tako so se mnogi Ljubljančani upirali zidavi nebotičnika, poznejšega simbola Ljubljane. A večina je zamisel navdušeno pozdravila, saj so v nebotičniku med drugim videli tudi modno novost. V začetku leta 1933 je bila tedaj najvišja stanovanjska stavba v Srednji Evropi – nebotičnik v Ljubljani, dograjena.
Nekaj pozneje, na današnji dan istega leta – torej pred 82-imi leti, so slovesno odprli še kavarno v zgornjih nadstropjih. Časnik ”Slovenec” je takrat zapisal: “Z otvoritvijo kavarne, ki je brez dvoma najmodernejša v vsej Jugoslaviji, je ljubljanski nebotičnik tako rekoč dobil svojo krono … Kavarna sega s polževo zavitimi stopnicami kar v tri nadstropja, s katerih se nudi diven razgled na Ljubljano in okolico …” Čeprav nebotičnik že dolgo ni več najvišja stavba v Ljubljani, ostaja eden njenih neminljivih simbolov.
—–
Sopranistka VERA LACIČ je študirala na glasbenih akademijah v Beogradu in Ljubljani. V Ljubljani je tudi diplomirala in bila od 1964. leta operna solistka. Pela je lirične in koloraturne vloge, v katerih je osebnostne odrske poteze združevala s prepričljivo čustvenostjo. Rodila se je na današnji dan leta 1938 v Zagrebu.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik in publicist ALBIN PREPELUH je bil izrazit reformist in humanist. Bil je član Jugoslovanske socialnodemokratske stranke in nasprotnik komunistov, ko pa je njegova stranka začela podpirati beograjsko politiko, je izstopil iz nje in leta 1924 ustanovil “Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev”. V njenem programu je zahteval federativno ureditev države; njeni posamezni deli naj bi imeli pravico do svobodnega povezovanja v vseh zadevah, ki bi jih sporazumno določili za skupne, vse druge pa bi sodile v zakonodajno in upravno področje posameznih zveznih držav.
Zavzemal se je tudi za agrarno reformo in razlastitev gozdnih veleposesti. Politik Albin Prepeluh s psevdonimom Abditus – Skriti – je kot izviren pisec pogosto sodeloval v različnih revijah in časopisih socialistične usmeritve ter postal eden najbolj cenjenih publicistov tistega obdobja. Rodil se je na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.
—–
Kulturni delavec ALBERT ŠIROK je obiskoval slovensko učiteljišče v Gorici ter leta 1916 maturiral v Ljubljani. Poučeval je na slovenskih šolah v Trstu, po odpustu leta 1925 pa na zasebni šoli Ciril-Metodove družbe pri Svetem Jakobu. Dejaven je bil v šentjakobski čitalnici, nastopal je v slovenskem gledališču in tudi režiral. Bil je knjižničar in blagajnik pri Ljudskem odru Trst ter tu veliko predaval. Zaradi političnega preganjanja se je leta 1931 preselil v Ljubljano in bil deset let tajnik Mladinske matice in referent za ljudsko prosveto pri banski upravi. Kmalu po okupaciji so ga italijanske oblasti aretirale in internirane v Abrucih. Po vojni je delal na ministrstvu za prosveto in bil urednik pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Albert Širok je bil tudi eden naših najplodovitejših prevajalcev iz italijanske književnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1895 v Kozani v Brdih.
—–
Že ob idejah o graditvi nebotičnika v Ljubljani v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je bilo slišati ugovore, češ da bo visoka stavba pokvarila usklajeno baročno silhueto mesta, da bo načela estetsko vrednost gradu in da bo prava spaka, ki bo odvračala tujce. Tako kot so se nekdaj Parižani uprli postavljanju Eifflovega stolpa – današnjemu simbolu Pariza, tako so se mnogi Ljubljančani upirali zidavi nebotičnika, poznejšega simbola Ljubljane. A večina je zamisel navdušeno pozdravila, saj so v nebotičniku med drugim videli tudi modno novost. V začetku leta 1933 je bila tedaj najvišja stanovanjska stavba v Srednji Evropi – nebotičnik v Ljubljani, dograjena.
Nekaj pozneje, na današnji dan istega leta – torej pred 82-imi leti, so slovesno odprli še kavarno v zgornjih nadstropjih. Časnik ”Slovenec” je takrat zapisal: “Z otvoritvijo kavarne, ki je brez dvoma najmodernejša v vsej Jugoslaviji, je ljubljanski nebotičnik tako rekoč dobil svojo krono … Kavarna sega s polževo zavitimi stopnicami kar v tri nadstropja, s katerih se nudi diven razgled na Ljubljano in okolico …” Čeprav nebotičnik že dolgo ni več najvišja stavba v Ljubljani, ostaja eden njenih neminljivih simbolov.
—–
Sopranistka VERA LACIČ je študirala na glasbenih akademijah v Beogradu in Ljubljani. V Ljubljani je tudi diplomirala in bila od 1964. leta operna solistka. Pela je lirične in koloraturne vloge, v katerih je osebnostne odrske poteze združevala s prepričljivo čustvenostjo. Rodila se je na današnji dan leta 1938 v Zagrebu.
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov