ADALBERT  GERTSCHER  je na Dunaju doktoriral iz prava in od leta 1867 služboval v pravosodju v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trstu in na Dunaju. Pozneje je bil predsednik višjega deželnega sodišča v Zadru, od leta 1906 pa v Trstu. V zvezi z uvedbo novega civilnopravdnega postopnika je prispeval k modernizaciji sodstva v Dalmaciji, v poslovanje senatov pa je uvedel srbsko-hrvaški jezik. Podobno je tudi v Trstu pripomogel k večji veljavi slovenščine v sodnih postopkih. V slovenščini in nemščini je objavil več razprav iz raznih pravnih panog in sodeloval pri objavi trgovinske zakonodaje Avstrije ter Bosne in Hercegovine. Adalbert Gertscher se je rodil na današnji dan leta 1846 v Tržiču.

Pesnik  RUDI  MIŠKOT   je bil železniški uslužbenec, arhivar in knjižničar, v letih od 1959 do 63 pa je izredno študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova lirična poezija je močno navezana na tradicijo. Obnavljanje postromantičnega, impresionističnega in novoromantičnega pesniškega izročila povezuje z vero v harmoničen svet čustev, ki temelji na ljubezni, dobroti in upanju ter na samosvojem doživljanju narave in vesolja.

Pesnik Rudi Miškot se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.

Akademski študentski moški pevski zbor so v Ljubljani ustanovili  leta 1926; z visoko umetniško in tehnično ravnijo je bil v času med obema vojnama eden najboljših zborov pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra leta 1941, dobrih devet mesecev po italijanski okupaciji, je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.

Tradicijo in delo tega zbora po drugi svetovni vojni nadaljuje mešani  Akademski  pevski  zbor  Tone  Tomšič.  Ustanovili so ga na današnji dan leta 1946, njegov prvi vodja pa je bil Radovan Gobec. Prva leta so prepevali zlasti narodne in partizanske pesmi, pozneje pa so v svoj repertoar vključili vsa zgodovinska obdobja slovenske glasbe, pa tudi pesmi številnih drugih narodov. Svojo kakovost potrjuje z odmevnimi nastopi na festivalih in tekmovanjih, bil pa je tudi na turnejah po Združenih državah Amerike in Kanadi.

Širitev železniškega omrežja je spremljal tudi razvoj telegrafije na slovenskem ozemlju. Ljubljana je dobila prvo državno telefonsko omrežje leta 1897 in je bila vključena v medkrajevni telefonski promet na liniji Dunaj – Trst. V Ljubljani je bila takrat le ena javna telefonska govorilnica in 66 naročnikov. Hitrejši razvoj telefonije je omogočila prva avtomatska telefonska centrala v Sloveniji z zmogljivostjo 3.000 številk, ki jo je dobila Ljubljana. Delovati je začela na današnji dan leta 1927.

Vsestranski  nemški  fizik  WILHELM  KONRAD  RÖNTGEN  je preučeval fiziko kristalov, specifično toploto plinov, toplotno sevanje in se ukvarjal z elektrodinamiko. Leta 1895 je med eksperimentiranjem z električnim tokom v delno brezzračni cevi odkril elektromagnetno sevanje – »žarke iks«, pozneje po njem imenovane rentgenske žarke. Prvi posnetki, ki jih je naredil z njimi, so prikazovali kosti na roki njegove žene. Novi žarki so postali sijajna pomoč v medicinski diagnostiki, saj z lahkoto prodirajo skozi mehke dele telesa. Za svoje odkritje je leta 1901 dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Wilhelm Konrad Röntgen se je rodil na današnji dan leta 1845 v Lennepu v tedanji Prusiji.