Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 280-imi leti se je v Ljubljani rodil nabožni pisec, slovničar in avtor slovarjev MARKO POHLIN. Šolal se je v Novem mestu in v Ljubljani, okoli leta 1754 pa je stopil v red bosonogih avguštincev. Sprva je deloval kot pridigar in vikar, pozneje kot učitelj redovniških pripravnikov. Izdelal je obsežen, pretehtan in potrebam prilagojen prerodni slovstveni načrt in ga postopno uresničeval. Napisal je približno 50 del, večino v slovenščini, med drugim Abecediko, prvo slovensko računico “Bukuvce za rajtengo” in več molitvenikov, bil je pobudnik almanaha “Pisanice od lepeh umetnosti” in avtor nemško pisane slovnice “Kraynska grammatika”. Pohlinovo najpomembnejše slovarsko delo je “Tu malu besediše treh jezikov”, prvi tiskani slovar s slovenskimi iztočnicami; v njem je skoraj 13.000 besed. Marka Pohlina upravičeno štejemo za pobudnika slovenskega književnega preporoda.
—–
Na današnji dan leta 1243 je bila Ljubljana prvič omenjena v pisnih virih. Tistega dne je namreč koroški vojvoda Bernard Spanheimski, ki je imel v lasti ljubljanski grad, izdal listino, s katero je jurkloštrskemu samostanu podaril zemljišče v obzidanem delu mesta ob vznožju grajskega hriba in dovolil tam postaviti redovno hišo. Ljubljana je bila takrat prvič omenjena kot utrjeno mesto, ki ima pravico pobirati mitnino. Mestni svet ljubljanski je pred leti to obletnico določil za novi – drugi – praznik slovenskega glavnega mesta, ki pa ga – v skladu z datumom, napisanim v statutu – praznujejo dan pozneje. Sicer pa je tradicionalni praznik mesta Ljubljane 9. maj, in sicer v spomin na leto 1945, ko je partizanska vojska osvobodila slovensko prestolnico; zavezniške države v drugi svetovni vojni pa 9. maj praznujejo kot “dan zmage nad fašizmom in nacizmom”.
_____
Slikar, risar in ilustrator JURIJ ŠUBIC iz družine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti. Že v očetovi delavnici je pokazal veliko nadarjenost za risanje, pozneje pa jo je razvil do pravega mojstrstva. Čeprav je imel le osnovnošolsko izobrazbo, je bil sprejet na dunajsko akademijo; na njej se je izpopolnjeval v risanju religioznih in zgodovinskih kompozicij. Ko je dokončal palačo sedanjega vrhovnega državnega tožilstva v Atenah, so mu tam ponudili profesorsko mesto, vendar je raje odšel v Pariz. Tam je začel slikati tudi na prostem in ustvaril prve pleneristične slike v slovenski umetnosti. Leta 1883 je kot prvi Slovenec razstavljal v pariškem Salonu in dosegel lepo priznanje.
Jurij Šubic je prenesel svežo barvitost tudi v religiozne slike ter v stenske dekoracije. Eno njegovih najbolj znanih del je naturalistična slika “Pred lovom”, med stenskimi deli pa sodi med najpomembnejše poslikava na oboku šentjakobske cerkve v Ljubljani iz leta 1886. Jurij Šubic je v naše slikarstvo vpeljal evropska merila kakovosti in slovenska umetnost se jim od takrat ni več odrekla.
—–
Pesnica, pisateljica, novinarka in humanitarna delavka MARUŠA KRESE je literarno teorijo, umetnostno zgodovino in psihoterapijo študirala v Ljubljani, Londonu, Utrechtu in v Združenih državah Amerike. Najprej je delala kot psihoterapevtka v Ljubljani, v zgodjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je kot svobodna ustvarjalka ustalila v Berlinu. Pisala je lirično poezijo in intimistično kratko prozo, ki sta prve objave v nemškem prevodu doživeli v Nemčiji in Avstriji. Pisala je tudi radijske igre in dokumentarno-umetniške oddaje. Za svojo prvo samostojno objavo v Sloveniji, zbirko kratkih zgodb “Vsi moji božiči” je leta 2008 prejela nagrado “Dnevnikova fabula”.
V nemških časopisih je objavljala tudi popotne in vojne reportaže, s sestro, fotografinjo Meto Krese, pa je bila še posebno dejavna v obleganem Sarajevu, kjer je pomagala prizadetim v vojni. Za to humanitarno delo in kulturno posredništvo med Bosno in Nemčijo v času vojne, jo je leta 1997 nemški predsednik odlikoval z zlatim križcem za zasluge, avtorice mednarodnega projekta “ Ženske z vizijo” pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi.
Za svoje zadne literarno delo, roman “Da me je strah?”, je Maruša Krese leta 2012 prejela nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov “kritiško sito”. Rodila se je na današnji dan leta 1947 v Ljubljani.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 280-imi leti se je v Ljubljani rodil nabožni pisec, slovničar in avtor slovarjev MARKO POHLIN. Šolal se je v Novem mestu in v Ljubljani, okoli leta 1754 pa je stopil v red bosonogih avguštincev. Sprva je deloval kot pridigar in vikar, pozneje kot učitelj redovniških pripravnikov. Izdelal je obsežen, pretehtan in potrebam prilagojen prerodni slovstveni načrt in ga postopno uresničeval. Napisal je približno 50 del, večino v slovenščini, med drugim Abecediko, prvo slovensko računico “Bukuvce za rajtengo” in več molitvenikov, bil je pobudnik almanaha “Pisanice od lepeh umetnosti” in avtor nemško pisane slovnice “Kraynska grammatika”. Pohlinovo najpomembnejše slovarsko delo je “Tu malu besediše treh jezikov”, prvi tiskani slovar s slovenskimi iztočnicami; v njem je skoraj 13.000 besed. Marka Pohlina upravičeno štejemo za pobudnika slovenskega književnega preporoda.
—–
Na današnji dan leta 1243 je bila Ljubljana prvič omenjena v pisnih virih. Tistega dne je namreč koroški vojvoda Bernard Spanheimski, ki je imel v lasti ljubljanski grad, izdal listino, s katero je jurkloštrskemu samostanu podaril zemljišče v obzidanem delu mesta ob vznožju grajskega hriba in dovolil tam postaviti redovno hišo. Ljubljana je bila takrat prvič omenjena kot utrjeno mesto, ki ima pravico pobirati mitnino. Mestni svet ljubljanski je pred leti to obletnico določil za novi – drugi – praznik slovenskega glavnega mesta, ki pa ga – v skladu z datumom, napisanim v statutu – praznujejo dan pozneje. Sicer pa je tradicionalni praznik mesta Ljubljane 9. maj, in sicer v spomin na leto 1945, ko je partizanska vojska osvobodila slovensko prestolnico; zavezniške države v drugi svetovni vojni pa 9. maj praznujejo kot “dan zmage nad fašizmom in nacizmom”.
_____
Slikar, risar in ilustrator JURIJ ŠUBIC iz družine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti. Že v očetovi delavnici je pokazal veliko nadarjenost za risanje, pozneje pa jo je razvil do pravega mojstrstva. Čeprav je imel le osnovnošolsko izobrazbo, je bil sprejet na dunajsko akademijo; na njej se je izpopolnjeval v risanju religioznih in zgodovinskih kompozicij. Ko je dokončal palačo sedanjega vrhovnega državnega tožilstva v Atenah, so mu tam ponudili profesorsko mesto, vendar je raje odšel v Pariz. Tam je začel slikati tudi na prostem in ustvaril prve pleneristične slike v slovenski umetnosti. Leta 1883 je kot prvi Slovenec razstavljal v pariškem Salonu in dosegel lepo priznanje.
Jurij Šubic je prenesel svežo barvitost tudi v religiozne slike ter v stenske dekoracije. Eno njegovih najbolj znanih del je naturalistična slika “Pred lovom”, med stenskimi deli pa sodi med najpomembnejše poslikava na oboku šentjakobske cerkve v Ljubljani iz leta 1886. Jurij Šubic je v naše slikarstvo vpeljal evropska merila kakovosti in slovenska umetnost se jim od takrat ni več odrekla.
—–
Pesnica, pisateljica, novinarka in humanitarna delavka MARUŠA KRESE je literarno teorijo, umetnostno zgodovino in psihoterapijo študirala v Ljubljani, Londonu, Utrechtu in v Združenih državah Amerike. Najprej je delala kot psihoterapevtka v Ljubljani, v zgodjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je kot svobodna ustvarjalka ustalila v Berlinu. Pisala je lirično poezijo in intimistično kratko prozo, ki sta prve objave v nemškem prevodu doživeli v Nemčiji in Avstriji. Pisala je tudi radijske igre in dokumentarno-umetniške oddaje. Za svojo prvo samostojno objavo v Sloveniji, zbirko kratkih zgodb “Vsi moji božiči” je leta 2008 prejela nagrado “Dnevnikova fabula”.
V nemških časopisih je objavljala tudi popotne in vojne reportaže, s sestro, fotografinjo Meto Krese, pa je bila še posebno dejavna v obleganem Sarajevu, kjer je pomagala prizadetim v vojni. Za to humanitarno delo in kulturno posredništvo med Bosno in Nemčijo v času vojne, jo je leta 1997 nemški predsednik odlikoval z zlatim križcem za zasluge, avtorice mednarodnega projekta “ Ženske z vizijo” pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi.
Za svoje zadne literarno delo, roman “Da me je strah?”, je Maruša Krese leta 2012 prejela nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov “kritiško sito”. Rodila se je na današnji dan leta 1947 v Ljubljani.
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov