Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

22.04.2015


Eden prvih pokalov pri nas - Laibacher Bicycle Club.

foto: Zasebna zbirka

Po prvi svetovni vojni je postalo kolesarstvo ena najbolj razširjenih športnih panog; v Sloveniji na primer je leta 1930 delovalo več kot dvajset kolesarskih klubov. Prva “dirka”, če ji lahko tako rečemo, na naših tleh je bila leta 1887: štiri kilometre dolgo progo od Šentvida do Ljubljane je zmagovalec prevozil s povprečno hitrostjo 25 kilometrov na uro.

Tri leta pozneje je 18 članov nemškega kolesarskega kluba v Ljubljani “Der Laibacher Byciklisticher Club” (to je bil prvi klub te vrste pri nas, ustanovljen na današnji dan pred 130-imi leti) pot od Ljubljane do Trsta, po makadamski cesti seveda, prekolesarilo v sedmih urah, opazen uspeh v evropskem merilu pa je nekaj pozneje dosegel Ljubvljančan Božidar Parma, ki je razdaljo med Ljubljano in Metliko prevozil v šestih urah.

——————————–

Nekateri slovenski voditelji cerkvenih skupnosti so že v prvi polovici 19. stoletja začeli uresničevati humanitarno dejavnost. Pesnik, planinec, pedagog in humanist Valentin Stanič, ugledni član stolnega kapitlja v Gorici, je že leta 1846 ustanovil društvo proti mučenju živali, prvo v Avstro-Ogrski, in spisal vrsto vzgojnih del, s katerimi je, posebno pri mladih, poskušal prebuditi sočutje do živali. Dobrotnike je pozival tudi k zbiranju denarja za postavitev posebne šole za gluhonemo mladino, saj je bil prepričan, da je duhovščina dolžna skrbeti zanjo.

Na njegovo pobudo so na današnji dan leta 1840 v Gorici  odprli zavod za gluhonemo mladino, prvega te vrste na Slovenskem, in  vodil ga je vse do svoje smrti. Večino časa je preživel med temi otroki, jim pripravljal posebne programe izobraževanja in jih na izviren način seznanjal z vsakdanjim življenjem. Valentin Stanič je z oporoko tudi svoje imetje namenil za podporo šolarjem in študentom.

—–

Umetnostni zgodovinar, kritik, pisatelj, prevajalec in diplomat IZIDOR CANKAR, bratranec pisatelja Ivana Cankarja, se je rodil na današnji dan leta 1886 v Šidu v Vojvodini. Kot politik si je prizadeval za tako obliko nove države, ki bi omogočala samobitnost slovenskega  naroda, zato  je  bil  leta 1920 med  organizatorji avtonomistične izjave slovenskih kulturnih delavcev. Istega leta je na ljubljanski univerzi utemeljil stolico za umetnostno zgodovino. Med drugim je reorganiziral Narodno galerijo in bil pobudnik ustanovitve Moderne galerije v Ljubljani. Izidor Cankar je pomemben predvsem kot umetnostni teoretik in zgodovinar. Ključnega pomena je njegova sistematika stila; takšne namreč tedaj Evropa še ni poznala.

—–

JOŽE  CESAR  je bil najprej pristaniški delavec, pozneje pa se je pod mentorstvom Avgusta Černigoja posvetil slikarstvu. Ko je po drugi svetovni vojni postal prvi scenograf Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, se je njegova ustvarjalnost najbolj razvila. Celih 18 let je oblikoval scenske postavitve tržaškega in drugih slovenskih ter jugoslovanskih gledališč.

Kot slikar je skupinsko in samostojno razstavljal v Benetkah, Milanu, Veroni in Trstu. Motiviko je zajemal predvsem iz tržaškega okolja, pogosto s socialno noto. Slogovno je slikal v izrazno preoblikovanem realizmu, sicer pa v olju, temperi in akvarelu v širokih potezah in v ostrih nasprotjih dekorativne in ekspresivne barvitosti.  Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Trstu.

—–

Gledališka igralka  MILENA  GRM  je po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1964 postala članica prve igralske ekipe Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, sodelovala pa je tudi  v takratnih eksperimentalnih gledališčih, pozneje še v avantgardnih ter ustvarjala predstave za mlade. V Mladinskem gledališču je igrala vse do upokojitve in ustvarila veliko vidnih vlog. Sodelovala je v več slovenskih filmih, na televiziji, v naši radijski hiši pa je nastopala v radijskih igrah in literarnih večerih. Za svoje delo je leta 1981 prejela Borštnikovo nagrado, leta 1988 pa za svoj celoten igralski opus nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Milena Grm se je rodila na današnji dan leta 1942 v Bohinjski Bistrici.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

22.04.2015


Eden prvih pokalov pri nas - Laibacher Bicycle Club.

foto: Zasebna zbirka

Po prvi svetovni vojni je postalo kolesarstvo ena najbolj razširjenih športnih panog; v Sloveniji na primer je leta 1930 delovalo več kot dvajset kolesarskih klubov. Prva “dirka”, če ji lahko tako rečemo, na naših tleh je bila leta 1887: štiri kilometre dolgo progo od Šentvida do Ljubljane je zmagovalec prevozil s povprečno hitrostjo 25 kilometrov na uro.

Tri leta pozneje je 18 članov nemškega kolesarskega kluba v Ljubljani “Der Laibacher Byciklisticher Club” (to je bil prvi klub te vrste pri nas, ustanovljen na današnji dan pred 130-imi leti) pot od Ljubljane do Trsta, po makadamski cesti seveda, prekolesarilo v sedmih urah, opazen uspeh v evropskem merilu pa je nekaj pozneje dosegel Ljubvljančan Božidar Parma, ki je razdaljo med Ljubljano in Metliko prevozil v šestih urah.

——————————–

Nekateri slovenski voditelji cerkvenih skupnosti so že v prvi polovici 19. stoletja začeli uresničevati humanitarno dejavnost. Pesnik, planinec, pedagog in humanist Valentin Stanič, ugledni član stolnega kapitlja v Gorici, je že leta 1846 ustanovil društvo proti mučenju živali, prvo v Avstro-Ogrski, in spisal vrsto vzgojnih del, s katerimi je, posebno pri mladih, poskušal prebuditi sočutje do živali. Dobrotnike je pozival tudi k zbiranju denarja za postavitev posebne šole za gluhonemo mladino, saj je bil prepričan, da je duhovščina dolžna skrbeti zanjo.

Na njegovo pobudo so na današnji dan leta 1840 v Gorici  odprli zavod za gluhonemo mladino, prvega te vrste na Slovenskem, in  vodil ga je vse do svoje smrti. Večino časa je preživel med temi otroki, jim pripravljal posebne programe izobraževanja in jih na izviren način seznanjal z vsakdanjim življenjem. Valentin Stanič je z oporoko tudi svoje imetje namenil za podporo šolarjem in študentom.

—–

Umetnostni zgodovinar, kritik, pisatelj, prevajalec in diplomat IZIDOR CANKAR, bratranec pisatelja Ivana Cankarja, se je rodil na današnji dan leta 1886 v Šidu v Vojvodini. Kot politik si je prizadeval za tako obliko nove države, ki bi omogočala samobitnost slovenskega  naroda, zato  je  bil  leta 1920 med  organizatorji avtonomistične izjave slovenskih kulturnih delavcev. Istega leta je na ljubljanski univerzi utemeljil stolico za umetnostno zgodovino. Med drugim je reorganiziral Narodno galerijo in bil pobudnik ustanovitve Moderne galerije v Ljubljani. Izidor Cankar je pomemben predvsem kot umetnostni teoretik in zgodovinar. Ključnega pomena je njegova sistematika stila; takšne namreč tedaj Evropa še ni poznala.

—–

JOŽE  CESAR  je bil najprej pristaniški delavec, pozneje pa se je pod mentorstvom Avgusta Černigoja posvetil slikarstvu. Ko je po drugi svetovni vojni postal prvi scenograf Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, se je njegova ustvarjalnost najbolj razvila. Celih 18 let je oblikoval scenske postavitve tržaškega in drugih slovenskih ter jugoslovanskih gledališč.

Kot slikar je skupinsko in samostojno razstavljal v Benetkah, Milanu, Veroni in Trstu. Motiviko je zajemal predvsem iz tržaškega okolja, pogosto s socialno noto. Slogovno je slikal v izrazno preoblikovanem realizmu, sicer pa v olju, temperi in akvarelu v širokih potezah in v ostrih nasprotjih dekorativne in ekspresivne barvitosti.  Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Trstu.

—–

Gledališka igralka  MILENA  GRM  je po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1964 postala članica prve igralske ekipe Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, sodelovala pa je tudi  v takratnih eksperimentalnih gledališčih, pozneje še v avantgardnih ter ustvarjala predstave za mlade. V Mladinskem gledališču je igrala vse do upokojitve in ustvarila veliko vidnih vlog. Sodelovala je v več slovenskih filmih, na televiziji, v naši radijski hiši pa je nastopala v radijskih igrah in literarnih večerih. Za svoje delo je leta 1981 prejela Borštnikovo nagrado, leta 1988 pa za svoj celoten igralski opus nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Milena Grm se je rodila na današnji dan leta 1942 v Bohinjski Bistrici.


05.11.2024

8. november - Gema Hafner (1919) literarna in prevajalska pot psihologinje

Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge


05.11.2024

7. november - Stanka Brezovar Kleiber (1937) od germanistike k baletni umetnosti

Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi


05.11.2024

6. november - Stanko Čurin (1929) vinar, ki je prestopal meje /tedaj/ možnega

Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov