Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1717 se je na Dunaju rodila češka in ogrska kraljica, avstrijska nadvojvodinja MARIJA TEREZIJA. Po smrti Karla VI. je na podlagi pragmatične sankcije leta 1740 prevzela oblast v habsburških dednih deželah. S prevzemom vladavine se je začela tudi avstrijska nasledstvena vojna. Ta je razkrila vrsto slabosti in spodbudila tako imenovane terezijanske reforme v upravi, sodstvu, davčnem sistemu, vojski in šolstvu. Cilji reform so bili povečati državne dohodke, centralizirati državo in povečati njeno učinkovitost. Za Slovence so te reforme pomembne, saj sta se z njimi za nas začela tako imenovana moderna doba in slovenski narodni prerod.
—–
Na današnji dan pred 220-imi leti se je v Kobeliarovem na Slovaškem rodil filolog in zgodovinar PAVOL JOSEF ŠAFARIK, glavni predstavnik češke in slovaške slavistike. Med drugim je bil profesor v Novem Sadu, nazadnje pa ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Pragi. Od leta 1818 je bil v stikih z našim jezikoslovcem Jernejem Kopitarjem, od katerega je dobil večino gradiva za slovenski del svojega zgodovinskega prikaza slovanskih jezikov in literature. Dopisoval si je tudi z mnogimi drugimi slovenskimi sodobniki in pri njih zbiral zgodovinsko in zemljepisno gradivo o slovenskih deželah, ki ga je uporabljal v člankih in obširnejših publikacijah. Sicer pa so bila dela Pavla Josefa Šafarika med slovenskimi izobraženci zaradi znanstvene in buditeljske vrednosti znana in cenjena.
—–
IVAN ŠAŠELJ je bil leta 1883 v Ljubljani posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal župni upravitelj na Otočcu in župnik v Adlešičih. Raziskoval je cerkveno in krajevno zgodovino ter predvsem v Beli krajini zapisoval ljudsko izročilo (pregovore), za Deželni muzej v Ljubljani pa je zbiral ljudska oblačila, vezenine in druge predmete. Ivan Šašelj se je rodil na današnji dan leta 1859 v Mokronogu.
—–
Arhitekt LÁSZLÓ TAKÁCS se je rodil na današnji dan leta 1880 v Murski Soboti. Študiral je na likovni akademiji v Budimpešti, pozneje pa je bil vodja zidave parlamenta v tej prestolnici. V Pomurju, zlasti v Murski Soboti – predvsem z arhitekturno zasnovo takratne Glavne ulice – je pomembno vplival na nadaljnje oblikovanje mestnega videza. Najpomembnejše delo Laszla Takacsa, nova župna cerkev v Murski Soboti, se slogovno naslanja na romansko arhitekturo, v oblikovanju detajlov in dekoracij pa kaže secesijske značilnosti.
—–
Na današnji dan leta 1942 se je v Domžalah rodila radijska napovedovalka in pesnica ANICA GLADEK. Izza mikrofonov Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija, je 28 let napovedovala, brala in vodila oddaje. A ni samo brala o poeziji, pač pa je pesmi pisala tudi sama. Objavljala jih je v literarnih revijah, radijskih nokturnih in leta 2008 v zbirki »Misli vasujejo«. Predlani je posthumno izšla še zbirka njenih pesmi z naslovom »Bolj v senci kot na soncu«.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1717 se je na Dunaju rodila češka in ogrska kraljica, avstrijska nadvojvodinja MARIJA TEREZIJA. Po smrti Karla VI. je na podlagi pragmatične sankcije leta 1740 prevzela oblast v habsburških dednih deželah. S prevzemom vladavine se je začela tudi avstrijska nasledstvena vojna. Ta je razkrila vrsto slabosti in spodbudila tako imenovane terezijanske reforme v upravi, sodstvu, davčnem sistemu, vojski in šolstvu. Cilji reform so bili povečati državne dohodke, centralizirati državo in povečati njeno učinkovitost. Za Slovence so te reforme pomembne, saj sta se z njimi za nas začela tako imenovana moderna doba in slovenski narodni prerod.
—–
Na današnji dan pred 220-imi leti se je v Kobeliarovem na Slovaškem rodil filolog in zgodovinar PAVOL JOSEF ŠAFARIK, glavni predstavnik češke in slovaške slavistike. Med drugim je bil profesor v Novem Sadu, nazadnje pa ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Pragi. Od leta 1818 je bil v stikih z našim jezikoslovcem Jernejem Kopitarjem, od katerega je dobil večino gradiva za slovenski del svojega zgodovinskega prikaza slovanskih jezikov in literature. Dopisoval si je tudi z mnogimi drugimi slovenskimi sodobniki in pri njih zbiral zgodovinsko in zemljepisno gradivo o slovenskih deželah, ki ga je uporabljal v člankih in obširnejših publikacijah. Sicer pa so bila dela Pavla Josefa Šafarika med slovenskimi izobraženci zaradi znanstvene in buditeljske vrednosti znana in cenjena.
—–
IVAN ŠAŠELJ je bil leta 1883 v Ljubljani posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal župni upravitelj na Otočcu in župnik v Adlešičih. Raziskoval je cerkveno in krajevno zgodovino ter predvsem v Beli krajini zapisoval ljudsko izročilo (pregovore), za Deželni muzej v Ljubljani pa je zbiral ljudska oblačila, vezenine in druge predmete. Ivan Šašelj se je rodil na današnji dan leta 1859 v Mokronogu.
—–
Arhitekt LÁSZLÓ TAKÁCS se je rodil na današnji dan leta 1880 v Murski Soboti. Študiral je na likovni akademiji v Budimpešti, pozneje pa je bil vodja zidave parlamenta v tej prestolnici. V Pomurju, zlasti v Murski Soboti – predvsem z arhitekturno zasnovo takratne Glavne ulice – je pomembno vplival na nadaljnje oblikovanje mestnega videza. Najpomembnejše delo Laszla Takacsa, nova župna cerkev v Murski Soboti, se slogovno naslanja na romansko arhitekturo, v oblikovanju detajlov in dekoracij pa kaže secesijske značilnosti.
—–
Na današnji dan leta 1942 se je v Domžalah rodila radijska napovedovalka in pesnica ANICA GLADEK. Izza mikrofonov Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija, je 28 let napovedovala, brala in vodila oddaje. A ni samo brala o poeziji, pač pa je pesmi pisala tudi sama. Objavljala jih je v literarnih revijah, radijskih nokturnih in leta 2008 v zbirki »Misli vasujejo«. Predlani je posthumno izšla še zbirka njenih pesmi z naslovom »Bolj v senci kot na soncu«.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov