Specialist za kirurgijo in športni zdravnik  ALOJZIJ  ŠEF  je leta 1939 diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu. Že pred drugo svetovno vojno se je posvetil športni medicini, preventivni gimnastiki in športni travmatologiji ter vodil zdravstveno službo za športnike. Po vojni je bil profesor na Zavodu za fizkulturo in Višji šoli za telesno kulturo, leta 1961 pa je postal izredni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Športni zdravnik Alojzij Šef se je rodil na današnji dan leta 1912 v Celovcu.

—–

 Pripovednik,  dramatik,  esejist  in  politik  RUDI  ŠELIGO  je leta 1960 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in psihologije, pozneje pa še magistriral iz estetike. Prva pripovedna besedila je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja objavil v Tribuni in Naših razgledih, nato pa je pisal v Revijo 57, Perspektive, Probleme in Novo revijo. Uveljavil se je kot najizrazitejši slovenski modernistični pisatelj; z novelami in daljšimi pripovedmi, zlasti pa s kratkim romanom “Triptih Agate Schwarzkobler”, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. V dramatiki je sprva upošteval reistična oblikovalna načela, pozneje pa je v dramski  zgodbi  kritično  razčlenjevanje  sodobnega  družbenega  sveta združeval z arhaično mitsko simboliko, s katero je skušal obujati tudi prvobitno katarzično vlogo gledališča.

Med priznanji za njegovo literarno delo je tudi Prešernova nagrada, leta 2001 pa je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev v letih od 1987 do 1991 je  Šeligo pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze, poslanec, minister za kulturo, predsednik Borštnikovega srečanja in predsednik Sveta Radiotelevizije Slovenija. Rudi Šeligo se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti na Sušaku pri Reki na Hrvaškem.

—–

Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči ali na kratko  Varšavski  pakt, so na današnji dan pred 60-imi leti v poljskem glavnem mestu sklenile Albanija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Nemška demokratična republika, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza. Varšavski pakt, vzhodnoevropski odgovor na Severnoatlantski pakt – NATO, je bil formalno regionalna skupnost enakovrednih partneric za kolektivno samoobrambo, vendar je bil dejansko instrument sovjetske politike moči in podrejen strateškim interesom Moskve. Določila pakta so v državah članicah predvidevala navzočnost sovjetskih čet, to pa je pri prebivalstvu  kmalu zbudilo odpor.

Prvi sta se leta 1956 hoteli odcepiti Madžarska in Poljska, vendar ju je Sovjetska zveza ustrahovala s tanki. Podobno se je dvanajst let pozneje zgodilo na Češkoslovaškem, kjer so sile Sovjetske zveze in štirih držav članic zatrle tako imenovano “praško pomlad”. Ko so v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja v državah Vzhodne Evrope nastale  demokratične spremembe, je Varšavski pakt začel odmirati in na zadnjem srečanju v Pragi leta 1991 so ga voditelji držav članic razglasili za  “neobstoječega”.