Pesnik  in  zgodovinar  ÓTOKAR  iz Géule  se je rodil okoli leta 1265 na Zgornjem Štajerskem. Napisal je »Avstrijsko rimano kroniko«, v literaturi pogosto imenovano »Štajerska rimana kronika«. Delo z okoli sto tisoč verzi zajema zgodovinski razvoj od propada Otokarja II. Premisla leta 1278 naprej, nato je v posameznih delih do leta 1309 težišče na avstrijskih deželah, zlasti Štajerski. Opiral se je na različna pripovedna zgodovinska dela in na svoje podatke. Otokar iz Geule je v najstarejšem delu te kronike opisal ustoličenje koroškega vojvode Majnharda Goriško-tirolskega.

—–

Gradbenik FERDINAND KLEMENČIČ je diplomiral na Dunaju, nato pa je kot višji gradbeni svetnik služboval pri železnici v Ljubljani. Dokazoval je gospodarsko upravičenost graditve železnic na Dolenjskem, jih trasiral ter v letih 1893 in 94 vodil graditev prog Ljubljana – Kočevje in Ljubljana –  Novo mesto. Njegov načrt za povezavo Dolenjske z morjem – od Trebnjega prek Kočevja in Delnic – pa je ostal neuresničen. Ferdinand Klemenčič se je rodil na današnji dan leta 1841 v Gradcu.

—–

158 kilometrov dolgemu delu železniške povezave med Srednjo Evropo in Jadranskim morjem, ki poteka od Jesenic skozi bohinjski predor in Posočje do Trsta, pravijo  bohinjska proga.  Zaradi številnih predorov in mostov v soteskah Save Bohinjke, Bače in Soče je graditev te proge sodila takrat med najtežje. Najpomembnejša objekta sta več kot 6300 metrov dolg bohinjski predor in solkanski most, ki je s kamnitim lokom razpona 85 metrov največji tovrstni železniški most na svetu.

Bohinjsko progo so začeli graditi leta 1901, po treh letih, ali natančneje na današnji dan pred 111-imi leti pa je član avstrijske cesarske rodbine Leopold Salvator slovesno simbolično prebil zadnjo steno bohinjskega predora, ki je po najkrajši poti povezal Gorenjsko in Primorsko. Celotno progo so odprli julija leta 1906. To je slovesno storil kar avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand sam.  Na poti od Jesenic do Trsta se je dvorni vlak ustavil tudi na tedaj že po vsem svetu znanem solkanskem mostu. Visoki gost se je s spremstvom sprehodil na levi breg Soče in pozdravil graditelje in številne domačine, pod mostom pa je medtem vozil splav s slovensko in cesarsko zastavo. Potniški vlak je takrat za vožnjo od Jesenic do Trsta potreboval dobre štiri ure.

——

Operni  pevec  SLAVKO  ŠTRUKELJ je po študiju petja na ljubljanskem Državnem konservatoriju v letih od 1944 do 1971 pel v ljubljanski operi. Bil je odličen v karakternih in komičnih vlogah, največji uspeh pa je dosegel kot Herodež v operi »Saloma«. Ta njegova vloga je bila ena najopaznejših opernih poustvaritev na Slovenskem.  Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.

—–

Zdravnik STANE STERGAR se je rodil na današnji dan pred sto leti v Hotunjah pri Celju. Leta 1939 je diplomiral v Beogradu, specializacijo iz oftalmologije (očesnih bolezni) pa je leta 1947 končal v Ljubljani. Med drugim je bil predstojnik očesne klinike ter redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Vpeljal in razvijal je nove diagnostične in terapevtske posege ter objavil precej strokovnih razprav in člankov. Stane Stergar je 1953. leta ustanovil bolnišnico za očesno tuberkulozo na Jezerskem in jo vodil do leta 1981.