Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja ANTON MURKO se je rodil na današnji dan leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 32 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.
—–
Skladatelj in gledališki organizator DANILO BUČAR se je rodil na današnji dan leta 1896 v Črnomlju. Po prvi svetovni vojni je pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, po letu 1921 pa je bil igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi občasni interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Od leta 1949 do leta 1966 je bil Danilo Bučar tudi urednik za zborovsko glasbo na naši radijski postaji.
—–
V Metliki se je na današnji dan leta 1882 rodil časnikar in književnik IVAN MOLEK. Leta 1900 se je izselil v Združene države Amerike in pozneje tam urejal številne časnike slovenskih izseljenskih društev, leta 1915 pa je postal tudi prvi urednik »Ameriškega družinskega koledarja«. Med drugim je napisal več kot dvajset dramskih besedil o življenju ameriških Slovencev in tamkajšnja društva so jih rada uprizarjala. Delo Ivana Molka je tudi pomemben vir za preučevanje zgodovine slovenskih družb in izseljenskega časopisja v Združenih državah Amerike. Njegovo rokopisno avtobiografijo »Čez hribe in doline« je priredila in v slovenskem prevodu leta 1979 objavila njegova žena Mary.
—–
Slikar in restavrator MIRKO ŠUBIC iz rodbine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline je študiral v Münchnu, Pragi in Dresdnu, kjer je diplomiral. V letih od 1950 do 1967 je bil profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nekaj časa tudi njen rektor. Leta 1951 je organiziral in nato deset let vodil restavratorski oddelek na republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Uveljavil se je kot ilustrator, portretist in freskant, predvsem pa kot restavrator in utemeljitelj restavratorsko-konservatorskega šolanja v Sloveniji. Za razstavo v ljubljanski Narodni galeriji je leta 1937 restavriral slike svojih sorodnikov Janeza in Jurija Šubica, za njene razstave v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil restavratorska dela, prav tako pa tudi obsežne obnovitve fresk po slovenskih cerkvah in gradovih. Mirko Šubic se je rodil na današnji dan leta 1900 v Ljubljani.
—–
Na poklicno pot odrskega umetnika je NACE SIMONČIČ stopil med drugo svetovno vojno; najprej kot vodja Belokranjske okrožne gledališke skupine na osvobojenem ozemlju, nato pa kot član Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju, po vojni pa v Ljubljani. Po vabilu v Mestno lutkovno gledališče je leta 1951 odigral prvega v imenitnem nizu svojih odrskih likov – kužka Postružka v Zvezdici Zaspanki – s katerim je do konca stoletja dosegel več kot tisoč ponovitev.
V tem gledališču je nato vdihnil dušo še več kot sto lutkovnim junakom z odličnim Pavlihom na čelu. V letih od 1963 do 71 je kot vodja lutkovnega studia na slovenski televiziji med drugim zrežiral in odigral 50 oddaj o Kljukcu ter serijo o Radovednem Tačku. Nastopil je tudi v številnih radijskih igrah za odrasle in otroke. Med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado ter leta 1993 nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Lutkar, igralec in režiser Nace Simončič se je rodil na današnji dan leta 1918 v Litiji.
6284 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja ANTON MURKO se je rodil na današnji dan leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 32 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.
—–
Skladatelj in gledališki organizator DANILO BUČAR se je rodil na današnji dan leta 1896 v Črnomlju. Po prvi svetovni vojni je pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, po letu 1921 pa je bil igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi občasni interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Od leta 1949 do leta 1966 je bil Danilo Bučar tudi urednik za zborovsko glasbo na naši radijski postaji.
—–
V Metliki se je na današnji dan leta 1882 rodil časnikar in književnik IVAN MOLEK. Leta 1900 se je izselil v Združene države Amerike in pozneje tam urejal številne časnike slovenskih izseljenskih društev, leta 1915 pa je postal tudi prvi urednik »Ameriškega družinskega koledarja«. Med drugim je napisal več kot dvajset dramskih besedil o življenju ameriških Slovencev in tamkajšnja društva so jih rada uprizarjala. Delo Ivana Molka je tudi pomemben vir za preučevanje zgodovine slovenskih družb in izseljenskega časopisja v Združenih državah Amerike. Njegovo rokopisno avtobiografijo »Čez hribe in doline« je priredila in v slovenskem prevodu leta 1979 objavila njegova žena Mary.
—–
Slikar in restavrator MIRKO ŠUBIC iz rodbine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline je študiral v Münchnu, Pragi in Dresdnu, kjer je diplomiral. V letih od 1950 do 1967 je bil profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nekaj časa tudi njen rektor. Leta 1951 je organiziral in nato deset let vodil restavratorski oddelek na republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Uveljavil se je kot ilustrator, portretist in freskant, predvsem pa kot restavrator in utemeljitelj restavratorsko-konservatorskega šolanja v Sloveniji. Za razstavo v ljubljanski Narodni galeriji je leta 1937 restavriral slike svojih sorodnikov Janeza in Jurija Šubica, za njene razstave v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil restavratorska dela, prav tako pa tudi obsežne obnovitve fresk po slovenskih cerkvah in gradovih. Mirko Šubic se je rodil na današnji dan leta 1900 v Ljubljani.
—–
Na poklicno pot odrskega umetnika je NACE SIMONČIČ stopil med drugo svetovno vojno; najprej kot vodja Belokranjske okrožne gledališke skupine na osvobojenem ozemlju, nato pa kot član Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju, po vojni pa v Ljubljani. Po vabilu v Mestno lutkovno gledališče je leta 1951 odigral prvega v imenitnem nizu svojih odrskih likov – kužka Postružka v Zvezdici Zaspanki – s katerim je do konca stoletja dosegel več kot tisoč ponovitev.
V tem gledališču je nato vdihnil dušo še več kot sto lutkovnim junakom z odličnim Pavlihom na čelu. V letih od 1963 do 71 je kot vodja lutkovnega studia na slovenski televiziji med drugim zrežiral in odigral 50 oddaj o Kljukcu ter serijo o Radovednem Tačku. Nastopil je tudi v številnih radijskih igrah za odrasle in otroke. Med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado ter leta 1993 nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Lutkar, igralec in režiser Nace Simončič se je rodil na današnji dan leta 1918 v Litiji.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Metodik fizike
Romana z jugoslovansko politično idejo Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Pionir radijskih iger Glas Mojčine pesmi za prvi film o Kekcu Mariborski industrialec – rešitelj Judov
Volilni uspeh koroških Slovencev Pribočnik jugoslovanske kraljice Marije Projekti gradbenika in geomehanika
Temelji slovenske akademske laične filozofije Avantgardist novomeške pomladi Velenje postane mesto
Vzgojitelj klasičnih filologov Predanost gozdovom Blaženi škof Anton Martin Slomšek
Streli na protestnike v Ljubljani Ustanovitelj hranilništva na Slovenskem Začetki Narodne galerije
»Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat Vojaški uspeh pohorskih partizanov Alpinist Johannes Frischauf je bil po poklicu profesor matematike na graški univerzi, kot alpinist pa je od leta 1868 sistematično obiskoval in preučeval predvsem Savinjske Alpe. Leta 1873 je izdal gorski vodnik po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, ki ga je naslednje leto razširil še na Istro, Dalmacijo in Črno goro. Frischauf je tudi začetnik planinske organiziranosti na Hrvaškem, saj je leta 1874 v Ogulinu navdušil Budislava Budisavljevića, da je ustanovil Hrvatsko planinarsko društvo. Organiziral je tudi graditev planinskih koč na Korošici, Okrešlju – kjer se po njem imenuje Frischaufov dom - in nad Suhim dolom. Njegovo najboljše delo je obsežna knjiga o Savinjskih Alpah (»Die Sannthaler Alpen«), ki je izšla leta 1877. O slovenskih gorah je pisal tako v slovenskem kot v nemškem časopisju. Slovensko planinsko društvo ga je leta 1893 imenovalo za častnega člana. Ko je Jakob Aljaž podaril kupljeni vrh Triglava Slovenskemu planinskemu društvu, je Johannes Frischauf zapisal: »Sedaj Slovenci smejo biti ponosni na svoje planinske uspehe, ki so jih sami dosegli: Slovensko planinsko društvo ima v svoji posesti Triglav, da celo Savinjske Alpe: Slovenci naj krepko napredujejo, kakor so začeli in naj vedno težijo po najvišjem smotru«. Johannes Frischauf se je rodil leta 1837 na Dunaju. Pesnica in pisateljica Katka Zupančič je po končanem učiteljišču v Gorici poučevala v šoli notredamskih sester v Novem mestu ter več šolah v Beli krajini. Leta 1923 se je preselila v Chicago v Združenih državah Amerike in pisala v tamkajšnje slovensko časopisje, družinske koledarje in Cankarjev glasnik. Vodila je slovensko šolo in kot režiserka sodelovala v dramskem društvu. Med drugo svetovno vojno je bila članica Izvršnega odbora Slovensko-ameriškega narodnega sveta ter delovala v Slovenski sekciji jugoslovanskega pomožnega odbora. Kot pesnica je zajemala snov zlasti iz otroškega sveta in po večini pisala za šolsko mladino. Objavila je več kot tristo pesmi, približno 140 proznih besedil in pet dramskih del za otroke. V kratki prozi za odrasle je izpovedovala svoje socialistično prepričanje. Pisala je tudi proletarsko-propagandne in protivojne članke, bila prevajalka in sama ilustrirala svoja dela. Leta 1946 je v Chicagu izšla njena zbirka črtic in pesmi »Slike iz vsakdanjega življenja«. Katka Zupančič se je rodila leta 1889 v Kraljih pri Starem trgu ob Kolpi. 17. septembra 1890 se je v Zakójci nad Cerknim rodil, istega dne leta 1970 pa v Ljubljani umrl - pisatelj France Bevk. Šolal se je na učiteljišču v Gorici in Kopru. Najprej je bil učitelj, v prvi svetovni vojni je bil na vzhodni fronti, po letu 1918 je bil novinar, nato pa kulturni delavec, organizator ter predvsem pisatelj na Primorskem. *Posnetek Ker je bilo Bevkovo delovanje na vseh področjih izrazito narodnouporniško, je bil večkrat preganjan in zaprt. Leta 1943 je odšel v partizane, po osvoboditvi pa je sodeloval v političnem in kulturnem življenju v Ljubljani. Prvo in edino pesniško zbirko je France Bevk izdal leta 1921 v Gorici. V začetku svoje ustvarjalne poti je pisal drame, pozneje pa se je povsem posvetil pripovedništvu. V teh delih je ohranil veliko romantičnih prvin, predvsem v zgodovinskih romanih, ki posredno govorijo o nacionalnem zatiranju Slovencev pod italijansko oblastjo in fašističnim raznarodovalnim pritiskom. Takšna dela so Umirajoči bog Triglav, trilogija Znamenja na nebu in Človek proti človeku. O socialni in narodnostni stiski v slovenski Benečiji je pisal v romanu Kaplan Martin Čedermac; tega štejemo za enega najboljših slovenskih romanov. France Bevk je bil eden najplodovitejših slovenskih pisateljev, pomembno pa je tudi njegovo mladinsko leposlovje. Leta 1941 je del Pohorske partizanske čete napadel nemško policijsko posadko v lovski koči na Klopnem vrhu na Pohorju. Na nemški strani sta padla dva policista, eden je bil ranjen, Pohorska četa pa je imela enega padlega borca in enega ranjenca. Partizani so kočo zažgali, ranjenega nemškega policista pa v skladu z določili mednarodnega vojnega prava oskrbeli. Na nosilih in pokrit je pod bližnjo smreko pričakal jutranji prihod policistov iz Lovrenca na Pohorju. Humano ravnanje partizanov je osupnilo okupatorjevo poveljstvo v Mariboru. To je bil eden prvih oboroženih spopadov odporniškega gibanja z okupatorjem na Pohorju. Nacistični okupatorji so po tem dogodku Pohorje razglasili za območje delovanja band in s tem za prostor, kjer se je mogoče gibati le s posebnim dovoljenjem. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov