Pesnica  KRISTINA  ŠULER  se je rodila na današnji dan leta 1866 v Kropi. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučevala v nekaj krajih na Gorenjskem, Kranjskem in Štajerskem. Svoje prve pesmi je objavila v “Ljubljanskem zvonu”, v ženskem mesečniku “Slovenka”, pozneje pa tudi drugod. V tistih letih so jo poleg Vide Jerajeve šteli za najboljšo pesnico tedanjega časa. Njen pesniški svet je bila lirična izpoved njenega lastnega čustvenega razkroja in bolečine.

Med obema vojnama je pesniško utihnila, med narodnoosvobodilnim gibanjem pa je kot ena najstarejših aktivistk v Ljubljani (tedaj je imela 75 let) sodelovala v napisnih akcijah po mestu, pisala pesmi in jih v dneh množičnih italijanskih racij prebirala ljubljanskim aktivistom. Kristina Šuler je s pesmijo “V pričakovanju” skupaj z Otonom Župančičem, Franom Saleškim Finžgarjem, Francetom Koblarjem in Marjo Boršnik sodelovala pri slavnostni številki “Slovenskega poročevalca”, izdani 9. maja 1945.

—–

Ob petdeseti obletnici izuma fotografije je na današnji dan leta 1889 profesor Ivan Šubic s kolegi v Ljubljani ustanovil “Klub fotografov amaterjev”, ki se je uvrstil med najzgodnejše te vrste v Evropi. V okviru tega so prirejali fotografske tečaje in razstave. Deset let pozneje je gospodarstvenik in politik Peter Kozler ustanovil drugi klub, ki je združeval predvsem  aristokrate,  uradnike in  meščane. Fotografi  amaterji  so  v  tistem času za fotografijo na Slovenskem pomenili osvežitev; a bolj v bogastvu motivike kot v tehnični popolnosti.

Izjemno dokumentarno vrednost imajo njihovi posnetki posledic potresa leta 1895 in obnove Ljubljane po njem. Prvi Slovenec, ki je v svoji reviji objavil fotografijo, je bil urednik literarnega lista “Dom in svet” Frančišek Lampe. Letnik te revije je poslal v dar celo samemu cesarju na Dunaj, kar je zapisano v dvornem arhivu. Slovenska matica je leta 1900 v soglasju o pristopu Avstrije k Bernski konvenciji o zaščiti avtorskih pravic izrecno zapisala, naj bodo razen literarnih in umetniških te zaščite deležna tudi fotografska dela.

—–

Arhitekt  in  izumitelj  CIRIL  TAVČAR  je diplomiral na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete pri profesorju Jožetu Plečniku. Leta 1932 je v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo, ki se je ukvarjala predvsem z načrtovanjem pohištva, hkrati pa v Šentvidu ustanovil podjetje za umetnoobrtno pohištvo Pangos. Po drugi svetovni vojni je bil na prisilnem delu v biroju za načrtovanje Kidričevega, nato pa se je zaposlil v Zavodu za ureditev stare Ljubljane.

Izdeloval je prenovitvene načrte (za grad v Ribnici na primer), se ukvarjal z racionalizacijo stanovanjske graditve ter z urbanističnimi vprašanji in prometno ureditvijo Ljubljane. Njegovo ustvarjanje se je gibalo med racionalizacijo načrtovanja in fantazijo, ki je vodila v izumiteljstvo; pred vojno je med drugim načrtoval plovila prihodnosti, po vojni pa je patentiral več izumov. Ciril Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 70-imi leti se je začela zavezniška konferenca v Potsdamu. Najvišji predstavniki Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze – Truman, Churchil in Stalin – so razpravljali predvsem o povojni usodi Nemčije, o njeni vzhodni meji, demilitarizaciji in vojni odškodnini. Praktična posledica potsdamske konference je bila razdelitev Evrope na vzhodni in zahodni blok.