Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

19.07.2015


VINKO BITENC je bil rojen 19. julija 1895 v Podgori, ki je zdaj del Šentvida nad Ljubljano. Ko je bila njegova mama z njim noseča, je med velikim potresom 13. aprila 1895 v Ljubljani mama doživela šok, ker je padel nanjo del stropa, zaradi česar je imel Vinko srčno napako, oče pa je bil v potresu ranjen in je umrl v bolnišnici. Po osnovni šoli in klasični gimnaziji je na ljubljanskem konservatoriju študiral dramsko igro in režijo, imel je tudi solidno glasbeno izobrazbo, zlasti rad in dobro je igral citre in klavir. V gimnaziji je začel pisati pesmi in jih objavljal v Zori in Preporodu. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican v vojsko in poslan na Poljsko v Lublin. To obdobje njegovega življenja je zelo odmevalo v njegovem literarnem delu, saj je napisal kratek roman Solnčne pege, enajst kratkih pripovedi o vojni in o njenih posledicah ter nekaj pesmi iz vojnega časa. Njegovo najplodovitejše obdobje je bilo od leta 1929 do 1941, ko je poleg besedil na temo vojne objavil po okrog sedemdeset pripovedi za odrasle in za otroke. Nekaj svojih pripovedi je tudi dramatiziral in priredil tudi za radijsko izvedbo. Poleg tega je v tem obdobju v samostojnih knjigah izdal dve pripovedi za otroke, in sicer Zlati čeveljčki in Pastirček Ožbej. Objavil je tudi okrog sto pesmi za otroke in nekaj za odrasle, veliko pesmi za odrasle pa je ostalo neobjavljenih. Po drugi svetovni vojni je napisal še nekaj kratkih pripovedi in dramskih del na temo druge svetovne vojne, ki so večinoma ostale v rokopisu, izvedenih je bilo le nekaj dramskih del in zvočna igra.

Po drugi svetovni vojni mu je bila na podlagi lažne obtožbe odvzeta še nedograjena stanovanjska hiša, kot literat pa je bil zapostavljen, saj po vojni v slovenskih publikacijah dolgo ni bilo nobene njegove objave.

Umrl je na pisateljskem srečanju v Zagrebu 21. julija 1956, pokopan pa je v družinskem grobu v Šentvidu v Ljubljani.

Njegova hči je koncertna pevka Marija Bitenc Samec, ki poudarja, da oče zanjo ni bil le oče, ampak tudi mentor pri umetniškem razvoju.

———————

Do leta 1504 je bil najvišji predstavnik mestne uprave v Ljubljani mestni sodnik. Opravljal je upravne in sodne posle, vendar je bil pri teh pristojen le za civilne in manjše kazenske zadeve. Volili so ga meščani, odgovarjal pa je mestnemu svetu. Čeprav ni imel stalne plače, je bil vseeno najbolje plačani mestni uradnik; prejemal je namreč del pisarniških pristojbin za izstavitev listin, ki jih je podpisal in opečatil. Februarja leta 1504 je cesar Maksimilijan I. izdal listino, s katero je Ljubljani dovolil voliti župana, in tako je na današnji dan pred petsto devetimi leti najvišji mestni uradnik – župan – postal Janez plemeniti Lanthieri.

V tistem času so bile vse politične pravice v rokah meščanov, saj so imeli le ti pravico voliti predstavnike mestne samouprave. Status “meščana” je lahko pridobil le osebno svoboden posameznik, ki se je ukvarjal z obrtjo ali trgovino in ki je živel znotraj mestnega obzidja. Služinčad in dninarji niso bili “meščani”; prav tako ne plemiči, njihovi podložniki in duhovščina.

Meščani so izvolili “mestni svet”, ta pa sprva mestnega sodnika in pozneje še župana. Poleg njiju so imeli pomembno vlogo v mestni upravi tudi špitalski mojster, mestni pisarji in dva blagajnika, ki sta nadzorovala stojnice, prodajalne in vse nepremičnine ter na splošno gospodarila z mestnim imetjem. Glavni blagajnik je moral na koncu poslovnega obdobja poročati magistratu, njegovo delo pa je pregledala še posebna komisija.

Manj vidne, a nič manj pomembne so bile tudi nekatere druge službe: mitničarji, mestni stražarji ter zapiralci in čuvarji mestnih vrat. Ljubljana je imela v srednjem veku šest mestnih vrat, ki so jih ob mraku zaklenili. V Mestnem muzeju hranijo enega izmed ključev iz 15. stoletja, ki so ga v 19. stoletju našli med poglabljanjem Ljubljanice.

—–

Gorník in planinski pisatelj JULIUS KUGY se je rodil na današnji dan leta 1858 v Gorici. Tako po materini kot očetovi strani je imel slovenske prednike. Na Dunaju je študiral pravo, leta 1882 je doktoriral in nato kot veletrgovec živel v Trstu. Bil je član tržaškega nemškega kulturnega krožka, pevskih zborov in organist. V gore je sprva hodil kot navdušen botanik in objavil nekaj člankov s to tematiko. Leta 1875 je bil prvič na Triglavu, nato pa je do leta 1912 opravil veliko vzponov v Julijskih Alpah, med njimi približno 50 prvenstvenih.

V številnih planinskih spisih in knjigah se kaže kot izrazit predstavnik esteticizma v alpinizmu. Lepote Julijskih Alp je razkril vsemu svetu.. Na Turi blizu Loga v Trenti mu je Planinska zveza Slovenije leta 1953 postavila spomenik. V eni izmed svojih sedmih knjig – vse so izšle tudi v slovenskem prevodu – je Julius Kugy zapisal: “Ni treba, da v gorah vsakič dosežeš kak vrh, naučiti se moraš tudi, da te gore premagajo in se skromno zadovoljiš z dosegljivim. Kljub temu boš prinesel domov dovolj radosti.”

—– 

Politični in kulturni delavec ter pravnik JANŽE NOVAK se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Notranjih Goricah pri Ljubljani. V dijaških letih se je pridružil narodnoradikalni struji in bil eden glavnih zaupnikov in organizatorjev prerodovskega  gibanja.  Julija leta 1914 so ga  aretirali  in  na  ljubljanskem veleizdajniškem procesu obsodili na pet let težke ječe. Po vojni se je pridružil prostovoljcem v bojih za severno mejo. Leta 1927 je v Ljubljani odprl advokaturo in se posvetil vprašanjem kmečko-delavskega gibanja v okviru slovanskega agrarizma. Janže Novak je bil eden izmed pobudnikov ustanovitve Zveze slovenskih agrarnih interesentov in podpredsednik septembra leta 1932 ustanovljene Zveze slovenskih kmetov v Ljubljani. Ti so rešitev “kmetske demokracije” videli v jugoslovanski nacionalni ideji.


Na današnji dan

6283 epizod

Na današnji dan

6283 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

19.07.2015


VINKO BITENC je bil rojen 19. julija 1895 v Podgori, ki je zdaj del Šentvida nad Ljubljano. Ko je bila njegova mama z njim noseča, je med velikim potresom 13. aprila 1895 v Ljubljani mama doživela šok, ker je padel nanjo del stropa, zaradi česar je imel Vinko srčno napako, oče pa je bil v potresu ranjen in je umrl v bolnišnici. Po osnovni šoli in klasični gimnaziji je na ljubljanskem konservatoriju študiral dramsko igro in režijo, imel je tudi solidno glasbeno izobrazbo, zlasti rad in dobro je igral citre in klavir. V gimnaziji je začel pisati pesmi in jih objavljal v Zori in Preporodu. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican v vojsko in poslan na Poljsko v Lublin. To obdobje njegovega življenja je zelo odmevalo v njegovem literarnem delu, saj je napisal kratek roman Solnčne pege, enajst kratkih pripovedi o vojni in o njenih posledicah ter nekaj pesmi iz vojnega časa. Njegovo najplodovitejše obdobje je bilo od leta 1929 do 1941, ko je poleg besedil na temo vojne objavil po okrog sedemdeset pripovedi za odrasle in za otroke. Nekaj svojih pripovedi je tudi dramatiziral in priredil tudi za radijsko izvedbo. Poleg tega je v tem obdobju v samostojnih knjigah izdal dve pripovedi za otroke, in sicer Zlati čeveljčki in Pastirček Ožbej. Objavil je tudi okrog sto pesmi za otroke in nekaj za odrasle, veliko pesmi za odrasle pa je ostalo neobjavljenih. Po drugi svetovni vojni je napisal še nekaj kratkih pripovedi in dramskih del na temo druge svetovne vojne, ki so večinoma ostale v rokopisu, izvedenih je bilo le nekaj dramskih del in zvočna igra.

Po drugi svetovni vojni mu je bila na podlagi lažne obtožbe odvzeta še nedograjena stanovanjska hiša, kot literat pa je bil zapostavljen, saj po vojni v slovenskih publikacijah dolgo ni bilo nobene njegove objave.

Umrl je na pisateljskem srečanju v Zagrebu 21. julija 1956, pokopan pa je v družinskem grobu v Šentvidu v Ljubljani.

Njegova hči je koncertna pevka Marija Bitenc Samec, ki poudarja, da oče zanjo ni bil le oče, ampak tudi mentor pri umetniškem razvoju.

———————

Do leta 1504 je bil najvišji predstavnik mestne uprave v Ljubljani mestni sodnik. Opravljal je upravne in sodne posle, vendar je bil pri teh pristojen le za civilne in manjše kazenske zadeve. Volili so ga meščani, odgovarjal pa je mestnemu svetu. Čeprav ni imel stalne plače, je bil vseeno najbolje plačani mestni uradnik; prejemal je namreč del pisarniških pristojbin za izstavitev listin, ki jih je podpisal in opečatil. Februarja leta 1504 je cesar Maksimilijan I. izdal listino, s katero je Ljubljani dovolil voliti župana, in tako je na današnji dan pred petsto devetimi leti najvišji mestni uradnik – župan – postal Janez plemeniti Lanthieri.

V tistem času so bile vse politične pravice v rokah meščanov, saj so imeli le ti pravico voliti predstavnike mestne samouprave. Status “meščana” je lahko pridobil le osebno svoboden posameznik, ki se je ukvarjal z obrtjo ali trgovino in ki je živel znotraj mestnega obzidja. Služinčad in dninarji niso bili “meščani”; prav tako ne plemiči, njihovi podložniki in duhovščina.

Meščani so izvolili “mestni svet”, ta pa sprva mestnega sodnika in pozneje še župana. Poleg njiju so imeli pomembno vlogo v mestni upravi tudi špitalski mojster, mestni pisarji in dva blagajnika, ki sta nadzorovala stojnice, prodajalne in vse nepremičnine ter na splošno gospodarila z mestnim imetjem. Glavni blagajnik je moral na koncu poslovnega obdobja poročati magistratu, njegovo delo pa je pregledala še posebna komisija.

Manj vidne, a nič manj pomembne so bile tudi nekatere druge službe: mitničarji, mestni stražarji ter zapiralci in čuvarji mestnih vrat. Ljubljana je imela v srednjem veku šest mestnih vrat, ki so jih ob mraku zaklenili. V Mestnem muzeju hranijo enega izmed ključev iz 15. stoletja, ki so ga v 19. stoletju našli med poglabljanjem Ljubljanice.

—–

Gorník in planinski pisatelj JULIUS KUGY se je rodil na današnji dan leta 1858 v Gorici. Tako po materini kot očetovi strani je imel slovenske prednike. Na Dunaju je študiral pravo, leta 1882 je doktoriral in nato kot veletrgovec živel v Trstu. Bil je član tržaškega nemškega kulturnega krožka, pevskih zborov in organist. V gore je sprva hodil kot navdušen botanik in objavil nekaj člankov s to tematiko. Leta 1875 je bil prvič na Triglavu, nato pa je do leta 1912 opravil veliko vzponov v Julijskih Alpah, med njimi približno 50 prvenstvenih.

V številnih planinskih spisih in knjigah se kaže kot izrazit predstavnik esteticizma v alpinizmu. Lepote Julijskih Alp je razkril vsemu svetu.. Na Turi blizu Loga v Trenti mu je Planinska zveza Slovenije leta 1953 postavila spomenik. V eni izmed svojih sedmih knjig – vse so izšle tudi v slovenskem prevodu – je Julius Kugy zapisal: “Ni treba, da v gorah vsakič dosežeš kak vrh, naučiti se moraš tudi, da te gore premagajo in se skromno zadovoljiš z dosegljivim. Kljub temu boš prinesel domov dovolj radosti.”

—– 

Politični in kulturni delavec ter pravnik JANŽE NOVAK se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Notranjih Goricah pri Ljubljani. V dijaških letih se je pridružil narodnoradikalni struji in bil eden glavnih zaupnikov in organizatorjev prerodovskega  gibanja.  Julija leta 1914 so ga  aretirali  in  na  ljubljanskem veleizdajniškem procesu obsodili na pet let težke ječe. Po vojni se je pridružil prostovoljcem v bojih za severno mejo. Leta 1927 je v Ljubljani odprl advokaturo in se posvetil vprašanjem kmečko-delavskega gibanja v okviru slovanskega agrarizma. Janže Novak je bil eden izmed pobudnikov ustanovitve Zveze slovenskih agrarnih interesentov in podpredsednik septembra leta 1932 ustanovljene Zveze slovenskih kmetov v Ljubljani. Ti so rešitev “kmetske demokracije” videli v jugoslovanski nacionalni ideji.


20.07.2023

26. julij - Slovenska pomoč pred 60 leti (1963) v potresu prizadetemu Skopju

Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

25. julij - morski biolog Miroslav Zei (1914) in njegovo zanimivo odkritje

"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

24. julij - Rudolf Cvetko, prvi slovenski nosilec olimpijske medalje

Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

23. julij - Osip Šest (1893) in novi prijemi v gledališki umetnosti

Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

22. julij - Jakob Zadravec (1873) predsednik Združenja obrtnikov dravske banovine.

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani


13.07.2023

21. julij - Rado Kušej (1875) eden klasikov slovenske pravne vede

Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva


20.07.2023

20. julij - 100 let od velike stavke v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe

Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

19. julij - pred 100 leti se je rodil Marijan Amalietti, arhitekt, karikaturist, ilustrator in stripar

Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

18. julij - pred 100 leti se je rodil skladatelj Franc Lampret

Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo


13.07.2023

17. julij - Herman Vogel (1941) pesnik trpkega sveta bolečine

Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

16. julij - zakon o univerzi v Ljubljani (1919)

Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

15. julij - prve slovenske planinske postojanke (1894)

Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

14. julij - Mirko Borotschnik (1953) prvi koroški Slovenec na položaju državnega tožilca

Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije


07.07.2023

13. julij - Božji služabnik Jakob Ukmar (1878)

Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas


07.07.2023

12. julij - 100 letnica rojstva pesnika in prevajalca Petra Levca

Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

11. julij - pred 100 leti se je rodil Lojze Bolta, arheolog na Rifniku

Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

10. julij - Slavko Tihec (1928) inovator v slovenskem kiparstvu in grafiki

Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

9. julij - Josipina Urbančič Turnograjska (1833), prva slovenska pesnica

Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS


01.07.2023

8. julij - Edo Mihevc (1891) Plečnikov diplomant in partizanski poveljnik

Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

7. julij - pred 100 leti se je rodila slikarka in ilustratorka Roža Piščanec

Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 25 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov