Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik ANTON MUZNIK se je šolal na Kranjskem in Hrvaškem, promoviral pa je leta 1758 na Dunaju. Zdravil je kugo v Transilvaniji, se kot vojaški zdravnik udeležil avstrijsko-pruskih vojn, leta 1763 pa je postal vodja zdravstvene službe v Gorici ter pozneje direktor kirurške šole. Deloval je kot higienik, se ukvarjal z analizo pitne vode, najpomembnejše pa je bilo njegovo praktično delovanje pri uvajanju preventivnega cepljenja proti črnim kozam. Anton Muznik se je rodil leta 1726 na današnjem Mostu na Soči.
—–
Politik JOSIP KOPAČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kandiji pri Novem mestu. Delal je pri Južni železnici v Lienzu in tam postal privrženec socialne demokracije. Zaradi tega je bil kazensko odpuščen, Preselil se je na Dunaj in ustanovil šolo za delavske agitatorje. Leta 1896 je sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke in bil pozneje v Trstu izvoljen za tajnika železniške organizacije za južne pokrajine. Leta 1908 je ustanovil strokovni list Železničar ter ga urejal do leta 1919. Josip Kopač je leta 1923 postal ravnatelj Delavske zbornice za Slovenijo.
—–
Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo »družinsko« fotografiranje v ateljejih ob pomembnih slavjih – porokah, različnih obletnicah ali ob birmah na primer – slovesen dogodek, ki pa sicer ni bil prav poceni.
Med znanimi ljubljanskimi portretnimi fotografi v letih med obema vojnama je bil tudi KAREL HOLYNSKI. Ker je imel atelje na nekdanji Aleksandrovi, današnji Cankarjevi cesti, ki je vodila na tedanjo ljubljansko promenado v parku Tivoli, je začel slikati tudi sprehajalce. Da jih ne bi motil in bi jih lahko fotografiral v gibanju, je bil eden prvih, ki je za to uporabljal reportažni aparat Leica. Slike so si sprehajalci naslednji dan ogledali v vitrinah njegovega ateljeja in jih lahko seveda tudi kupili.
Nekaj let pozneje je dal po svoji lastni zamisli in patentu izdelati avtomatski fotoaparat in ga postavil v pasažo današnjega kina Komuna. Fotografije malega formata so bile primerne predvsem za dokumente, a marsikdo se je fotografiral kar takó – za spomin, za album.
Karel Holynski je prvo vojno preživel na soški fronti, nato na fronti v Galiciji, kjer so ga zajeli. Po izpustitvi iz ujetništva se je v Rusiji izučil za tedaj še precej redek poklic fotografa. Leta 1928 je prišel v Ljubljano in odprl fotografski atelje. Nekaj let pozneje je bil nagrajen na 1. razstavi portretne fotografije, postal mojster fotografske obrti in v naslednjih desetlejtjih izučil veliko znanih slovenskih fotografov. Rodil se je na današnji dan leta 1896 na Dunaju.
—–
AVGUST LIKOVNIK je kot član kegljaškega kluba Železničar iz Ljubljane na svetovnem prvenstvu v Beogradu leta 1953 z 934-imi podrtimi keglji postavil svetovni rekord. V jugoslovanski reprezentanci je nastopil enaindvajsetkrat in z ekipo osvojil po dve medalji na svetovnih prvenstvih in na evropskih pokalnih tekmovanjih, bil pa je tudi večkratni slovenski in državni prvak ter štiri leta trener jugoslovanske reprezentance.
Pozneje je opravljal vrsto uglednih funkcij v športnih organizacijah – med drugim je bil štirinajst let predsednik Mednarodne kegljaške zveze in aktiven turistični delavec. Poleg številnih domačih in tujih priznanj na športnem področju je Avgust Likovnik leta 2001 prejel tudi častni znak svobode Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1926 v Zidanem Mostu.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik ANTON MUZNIK se je šolal na Kranjskem in Hrvaškem, promoviral pa je leta 1758 na Dunaju. Zdravil je kugo v Transilvaniji, se kot vojaški zdravnik udeležil avstrijsko-pruskih vojn, leta 1763 pa je postal vodja zdravstvene službe v Gorici ter pozneje direktor kirurške šole. Deloval je kot higienik, se ukvarjal z analizo pitne vode, najpomembnejše pa je bilo njegovo praktično delovanje pri uvajanju preventivnega cepljenja proti črnim kozam. Anton Muznik se je rodil leta 1726 na današnjem Mostu na Soči.
—–
Politik JOSIP KOPAČ se je rodil na današnji dan leta 1863 v Kandiji pri Novem mestu. Delal je pri Južni železnici v Lienzu in tam postal privrženec socialne demokracije. Zaradi tega je bil kazensko odpuščen, Preselil se je na Dunaj in ustanovil šolo za delavske agitatorje. Leta 1896 je sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke in bil pozneje v Trstu izvoljen za tajnika železniške organizacije za južne pokrajine. Leta 1908 je ustanovil strokovni list Železničar ter ga urejal do leta 1919. Josip Kopač je leta 1923 postal ravnatelj Delavske zbornice za Slovenijo.
—–
Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo »družinsko« fotografiranje v ateljejih ob pomembnih slavjih – porokah, različnih obletnicah ali ob birmah na primer – slovesen dogodek, ki pa sicer ni bil prav poceni.
Med znanimi ljubljanskimi portretnimi fotografi v letih med obema vojnama je bil tudi KAREL HOLYNSKI. Ker je imel atelje na nekdanji Aleksandrovi, današnji Cankarjevi cesti, ki je vodila na tedanjo ljubljansko promenado v parku Tivoli, je začel slikati tudi sprehajalce. Da jih ne bi motil in bi jih lahko fotografiral v gibanju, je bil eden prvih, ki je za to uporabljal reportažni aparat Leica. Slike so si sprehajalci naslednji dan ogledali v vitrinah njegovega ateljeja in jih lahko seveda tudi kupili.
Nekaj let pozneje je dal po svoji lastni zamisli in patentu izdelati avtomatski fotoaparat in ga postavil v pasažo današnjega kina Komuna. Fotografije malega formata so bile primerne predvsem za dokumente, a marsikdo se je fotografiral kar takó – za spomin, za album.
Karel Holynski je prvo vojno preživel na soški fronti, nato na fronti v Galiciji, kjer so ga zajeli. Po izpustitvi iz ujetništva se je v Rusiji izučil za tedaj še precej redek poklic fotografa. Leta 1928 je prišel v Ljubljano in odprl fotografski atelje. Nekaj let pozneje je bil nagrajen na 1. razstavi portretne fotografije, postal mojster fotografske obrti in v naslednjih desetlejtjih izučil veliko znanih slovenskih fotografov. Rodil se je na današnji dan leta 1896 na Dunaju.
—–
AVGUST LIKOVNIK je kot član kegljaškega kluba Železničar iz Ljubljane na svetovnem prvenstvu v Beogradu leta 1953 z 934-imi podrtimi keglji postavil svetovni rekord. V jugoslovanski reprezentanci je nastopil enaindvajsetkrat in z ekipo osvojil po dve medalji na svetovnih prvenstvih in na evropskih pokalnih tekmovanjih, bil pa je tudi večkratni slovenski in državni prvak ter štiri leta trener jugoslovanske reprezentance.
Pozneje je opravljal vrsto uglednih funkcij v športnih organizacijah – med drugim je bil štirinajst let predsednik Mednarodne kegljaške zveze in aktiven turistični delavec. Poleg številnih domačih in tujih priznanj na športnem področju je Avgust Likovnik leta 2001 prejel tudi častni znak svobode Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1926 v Zidanem Mostu.
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov