Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1683 se je v Škofji Loki rodil pridigar JERNEJ BASAR. Filozofijo in teologijo je študiral na Dunaju, 1718. leta pa je stopil v jezuitski red. Bil je pridigar v jezuitskih kolegijih v Trstu, Gorici, Celovcu in zadnja leta v ljubljanski stolnici. Za tisk je pripravil knjigo čisto drugačnih pridig, kot so tiste, ki jih najdemo pri Janezu Svetokriškem. Pridige Jerneja Basarja so jasno tematsko zastavljene in razumsko izpeljane, vendar z značilnimi baročnimi retoričnimi sredstvi.
—–
Policijski uradnik VLADIMIR KANTE se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Šmarju pri Ajdovščini. Iz prava je doktoriral 1941. leta, potem je bil v policijski službi, najprej v Beogradu in pozneje v Ljubljani. Kot vodja političnega oddelka in pomočnik upravnika politične policije v Ljubljani si je prizadeval za human odnos do zapornikov. Ob kapitulaciji Jugoslavije 1941 je dosegel, da so uničili del policijskega arhiva s seznami protifašištov in komunistov. Takoj je začel sodelovati z Osvobodilno fronto in postal njen najpomembnejši obveščevalec na ljubljanski policiji. Obveščanje je nadaljeval tudi pod nemško okupacijo. Zaradi izdaje je bil Vladimir Kante februarja leta 1945 aretiran, mučen in obešen.
—–
Na današnji dan leta 1910 so v Portorožu odprli enega najlepših hotelov ob Jadranskem morju, hotel Palace. Imel je 175 sob, veliko jedilnico in večnamensko dvorano, odprto teraso in bralne salone. S posebnim hodnikom je bil povezan z zdraviliškim kompleksom, bazenom in prostori za blatne kopeli. Pred hotelom je bilo urejeno peščeno kopališče z dvesto kabinami, nanizanimi v polkrogu.
Že takrat so se lahko gostje hotela Palace iz Portoroža popeljali v sosednji Piran ali Lucijo s trolejbusom, ki je na tej progi začel voziti že leto prej. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice skozi Portorož do obalne železnice v Luciji. Ta trolejbusna proga
(breztirnični tramvaj so ji rekli takrat) je bila prvi takšen poiskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu. Delovala je dve leti, leta 1912 pa je povezavo med Piranom in Lucijo prevzel tramvaj.
—–
Prvo slovensko letališče za javni zračni promet v Polju pri Ljubljani so odprli na današnji dan leta 1933. Potreba po letališču za komercialno letenje se je v Ljubljani namreč pokazala že v letih po prvi svetovni vojni, zlasti pa ob ustanovitvi jugoslovanskega podjetja za zračni promet Aeroput, ko je bila vzpostavljena redna povezava med Beogradom in Zagrebom, vojaško in športno letališče v Šiški pa ni bilo urejeno za prevzem komercialnega prometa. Ob odprtju letališča v Polju so pripravili velik letalski miting, že dan pozneje pa je stekel redni promet v Zagreb in posredno v Beograd.
Leta 1934 so uvedli še povezavo s Celovcem in dve leti pozneje z Dunajem. V začetku druge svetovne vojne so v požaru na letališču zgoreli vsa letala, oprema in dokumentacija. Pozneje ga je nekoliko moderniziranega uporabljalo italijansko in nemško okupacijsko letalstvo, po vojni pa so zgradili še drugo vzletno-pristajalno stezo, vendar sta skromna radijska in radarska oprema omogočali le dnevno obratovanje. Letališče v Polju pri Ljubljani so za potniški promet uporabljali do leta 1964, ko je bilo odprto letališče na Spodnjem Brniku, še dobro desetletje potem pa je rabilo vojaškemu in športnemu letalstvu.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1683 se je v Škofji Loki rodil pridigar JERNEJ BASAR. Filozofijo in teologijo je študiral na Dunaju, 1718. leta pa je stopil v jezuitski red. Bil je pridigar v jezuitskih kolegijih v Trstu, Gorici, Celovcu in zadnja leta v ljubljanski stolnici. Za tisk je pripravil knjigo čisto drugačnih pridig, kot so tiste, ki jih najdemo pri Janezu Svetokriškem. Pridige Jerneja Basarja so jasno tematsko zastavljene in razumsko izpeljane, vendar z značilnimi baročnimi retoričnimi sredstvi.
—–
Policijski uradnik VLADIMIR KANTE se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Šmarju pri Ajdovščini. Iz prava je doktoriral 1941. leta, potem je bil v policijski službi, najprej v Beogradu in pozneje v Ljubljani. Kot vodja političnega oddelka in pomočnik upravnika politične policije v Ljubljani si je prizadeval za human odnos do zapornikov. Ob kapitulaciji Jugoslavije 1941 je dosegel, da so uničili del policijskega arhiva s seznami protifašištov in komunistov. Takoj je začel sodelovati z Osvobodilno fronto in postal njen najpomembnejši obveščevalec na ljubljanski policiji. Obveščanje je nadaljeval tudi pod nemško okupacijo. Zaradi izdaje je bil Vladimir Kante februarja leta 1945 aretiran, mučen in obešen.
—–
Na današnji dan leta 1910 so v Portorožu odprli enega najlepših hotelov ob Jadranskem morju, hotel Palace. Imel je 175 sob, veliko jedilnico in večnamensko dvorano, odprto teraso in bralne salone. S posebnim hodnikom je bil povezan z zdraviliškim kompleksom, bazenom in prostori za blatne kopeli. Pred hotelom je bilo urejeno peščeno kopališče z dvesto kabinami, nanizanimi v polkrogu.
Že takrat so se lahko gostje hotela Palace iz Portoroža popeljali v sosednji Piran ali Lucijo s trolejbusom, ki je na tej progi začel voziti že leto prej. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice skozi Portorož do obalne železnice v Luciji. Ta trolejbusna proga
(breztirnični tramvaj so ji rekli takrat) je bila prvi takšen poiskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu. Delovala je dve leti, leta 1912 pa je povezavo med Piranom in Lucijo prevzel tramvaj.
—–
Prvo slovensko letališče za javni zračni promet v Polju pri Ljubljani so odprli na današnji dan leta 1933. Potreba po letališču za komercialno letenje se je v Ljubljani namreč pokazala že v letih po prvi svetovni vojni, zlasti pa ob ustanovitvi jugoslovanskega podjetja za zračni promet Aeroput, ko je bila vzpostavljena redna povezava med Beogradom in Zagrebom, vojaško in športno letališče v Šiški pa ni bilo urejeno za prevzem komercialnega prometa. Ob odprtju letališča v Polju so pripravili velik letalski miting, že dan pozneje pa je stekel redni promet v Zagreb in posredno v Beograd.
Leta 1934 so uvedli še povezavo s Celovcem in dve leti pozneje z Dunajem. V začetku druge svetovne vojne so v požaru na letališču zgoreli vsa letala, oprema in dokumentacija. Pozneje ga je nekoliko moderniziranega uporabljalo italijansko in nemško okupacijsko letalstvo, po vojni pa so zgradili še drugo vzletno-pristajalno stezo, vendar sta skromna radijska in radarska oprema omogočali le dnevno obratovanje. Letališče v Polju pri Ljubljani so za potniški promet uporabljali do leta 1964, ko je bilo odprto letališče na Spodnjem Brniku, še dobro desetletje potem pa je rabilo vojaškemu in športnemu letalstvu.
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Neveljaven email naslov