Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik in pripovednik IVAN TAVČAR je na Dunaju študiral pravo in imel nato v Ljubljani od leta 1884 odvetniško pisarno. Večkrat je bil deželni in državni poslanec, od leta 1911 do 21 pa tudi ljubljanski župan. Bil je pomembna osebnost slovenskega liberalizma tiste dobe. Na njegovo pisateljsko delo so v začetku vplivali slovenski in nemški pripovedniki in njegova dela so bila polna romantičnosti in čustvenosti. Pozneje se je začel vse bolj opirati na kmečko življenje in zgodovinsko dogajanje.
Napisal je slovito povest “Cvetje v jeseni” ter povest o protireformacijskih časih “Vita vitae meae”. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman “Visoška kronika”. Časovno in krajevno barvite so tudi njegove povesti iz obdobja verskih bojev in ponapoleonske kongresne Ljubljane. Politik in pripovednik Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Trstu rodil literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar MIRKO RUPEL. Slavistiko in romanistiko je študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v Franciji. Pred vojno je poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, po letu 1945 pa je bil ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice. Raziskoval je predvsem slovensko reformacijo, protireformacijo in barok ter objavljal arhivsko gradivo in analitične razprave o posameznih avtorjih, predvsem o Trubarju. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov, izdajal pa je tudi izbrana besedila protestantskih piscev, Janeza Svetokriškega in Janeza Vajkarda Valvasorja. Mirko Rupel je na naši radijski postaji poldrugo desetletje vodil zelo odmevne jezikovne pogovore.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Na današnji dan leta1931 se je v Celju rodil gledališki igralec VOLODJA PEER. Do leta 1965 je bil član celjskega gledališkega ansambla, do leta 1984 pa mariborskega. Njegov igralski razpon je bil zelo širok, vendar je igral predvsem komične vloge. Med temi je bil najbolj prepričljiv Žužek v Linhartovem Matičku, televizijskim gledalcem pa se je Volodja Peer še posebno vtisnil v spomin z vlogo v antologijskem delu “Prihranjeni funt”.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik in pripovednik IVAN TAVČAR je na Dunaju študiral pravo in imel nato v Ljubljani od leta 1884 odvetniško pisarno. Večkrat je bil deželni in državni poslanec, od leta 1911 do 21 pa tudi ljubljanski župan. Bil je pomembna osebnost slovenskega liberalizma tiste dobe. Na njegovo pisateljsko delo so v začetku vplivali slovenski in nemški pripovedniki in njegova dela so bila polna romantičnosti in čustvenosti. Pozneje se je začel vse bolj opirati na kmečko življenje in zgodovinsko dogajanje.
Napisal je slovito povest “Cvetje v jeseni” ter povest o protireformacijskih časih “Vita vitae meae”. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman “Visoška kronika”. Časovno in krajevno barvite so tudi njegove povesti iz obdobja verskih bojev in ponapoleonske kongresne Ljubljane. Politik in pripovednik Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Trstu rodil literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar MIRKO RUPEL. Slavistiko in romanistiko je študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v Franciji. Pred vojno je poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, po letu 1945 pa je bil ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice. Raziskoval je predvsem slovensko reformacijo, protireformacijo in barok ter objavljal arhivsko gradivo in analitične razprave o posameznih avtorjih, predvsem o Trubarju. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov, izdajal pa je tudi izbrana besedila protestantskih piscev, Janeza Svetokriškega in Janeza Vajkarda Valvasorja. Mirko Rupel je na naši radijski postaji poldrugo desetletje vodil zelo odmevne jezikovne pogovore.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Na današnji dan leta1931 se je v Celju rodil gledališki igralec VOLODJA PEER. Do leta 1965 je bil član celjskega gledališkega ansambla, do leta 1984 pa mariborskega. Njegov igralski razpon je bil zelo širok, vendar je igral predvsem komične vloge. Med temi je bil najbolj prepričljiv Žužek v Linhartovem Matičku, televizijskim gledalcem pa se je Volodja Peer še posebno vtisnil v spomin z vlogo v antologijskem delu “Prihranjeni funt”.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov