Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, ime pa ima po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo sploh, so lazaristi prišli najprej v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi.
Na današnji dan leta 1852 so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe. Leta 1878 so se lazaristi naselili še v misijonski hiši na Taboru v Ljubljani ter postali pomembna sila v prenavljanju verskega življenja med Slovenci.
——
Zgodovinar in časnikar PETER RADICS se je rodil na današnji dan leta 1836 v Postojni. Najprej je poučeval na ljubljanski gimnaziji, nato pa je deloval kot časnikar in urednik na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani. Napisal je številne knjige z zgodovinsko tematiko ter raziskoval zgodovino Kranjske, reformacije, samostanskih knjižnic, pošte in lova. Leta 1877 je napisal tudi prvo zgodovino slovenske glasbe z naslovom »Frau Musica in Krain«. Za knjigo o Valvasorju je 1910. leta dobil naziv cesarski svetnik. Peter Radics je sodeloval tudi pri ustanovitvi otroške bolnišnice, Ljudske kuhinje in Salezijanskega zavoda v Ljubljani.
—–
Slikarka HELENA VURNIK je na Dunaju obiskovala grafično šolo in bila nato sprejeta na specialko na likovni akademiji. Po poroki z arhitektom in urbanistom Ivanom Vurnikom se je leta 1915 preselila v Radovljico in odtlej sodelovala pri slikarskem opremljanju njegovih arhitektur. Naslikala je vrsto oltarnih slik, oblikovala bandera, mašne plašče in liturgično posodje. Njena barvita, simbolično in krasilno usmerjena umetnost je izhajala iz dediščine secesije in simbolizma, ki ju je prilagodila poduhovljenemu sakralnemu izrazu, ponekod pa tudi predstavam o tako imenovanem slovenskem nacionalnem slogu. Posvečala se je tudi risbi, posebno vinjetam za revije, in knjižni opremi. Helena Vurnik se je rodila na današnji dan leta 1882 na Dunaju.
—–
Pesnik, pripovednik in publicist STANO KOSOVEL, brat pesnika Srečka Kosovela, se je rodil na današnji dan leta 1885 v Sežani. Po gimnaziji v Trstu in učiteljišču v Gorici se je ukvarjal s časnikarstvom, prvo svetovno vojno pa je preživel kot avstro-ogrski vojak. Po letu 1918 je delal pri časnikih Jutro, Slovenski narod in Edinost, po drugi svetovni vojni pa pri Primorskem dnevniku in Tovarišu. Podlistke in poezijo je začel objavljati že pred prvo svetovno vojno; pisal je pod vplivom moderne in predhodnikov v slogu razumsko pretehtane refleksivne pesniške govorice. Stano Kosovel, podpisoval se je tudi Stojan Kazimirov, je v rokopisih zapustil štiri pesniške zbirke, posmrtno, leta 1981, pa je izšel izbor z naslovom »Zrcala«.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, ime pa ima po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo sploh, so lazaristi prišli najprej v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi.
Na današnji dan leta 1852 so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe. Leta 1878 so se lazaristi naselili še v misijonski hiši na Taboru v Ljubljani ter postali pomembna sila v prenavljanju verskega življenja med Slovenci.
——
Zgodovinar in časnikar PETER RADICS se je rodil na današnji dan leta 1836 v Postojni. Najprej je poučeval na ljubljanski gimnaziji, nato pa je deloval kot časnikar in urednik na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani. Napisal je številne knjige z zgodovinsko tematiko ter raziskoval zgodovino Kranjske, reformacije, samostanskih knjižnic, pošte in lova. Leta 1877 je napisal tudi prvo zgodovino slovenske glasbe z naslovom »Frau Musica in Krain«. Za knjigo o Valvasorju je 1910. leta dobil naziv cesarski svetnik. Peter Radics je sodeloval tudi pri ustanovitvi otroške bolnišnice, Ljudske kuhinje in Salezijanskega zavoda v Ljubljani.
—–
Slikarka HELENA VURNIK je na Dunaju obiskovala grafično šolo in bila nato sprejeta na specialko na likovni akademiji. Po poroki z arhitektom in urbanistom Ivanom Vurnikom se je leta 1915 preselila v Radovljico in odtlej sodelovala pri slikarskem opremljanju njegovih arhitektur. Naslikala je vrsto oltarnih slik, oblikovala bandera, mašne plašče in liturgično posodje. Njena barvita, simbolično in krasilno usmerjena umetnost je izhajala iz dediščine secesije in simbolizma, ki ju je prilagodila poduhovljenemu sakralnemu izrazu, ponekod pa tudi predstavam o tako imenovanem slovenskem nacionalnem slogu. Posvečala se je tudi risbi, posebno vinjetam za revije, in knjižni opremi. Helena Vurnik se je rodila na današnji dan leta 1882 na Dunaju.
—–
Pesnik, pripovednik in publicist STANO KOSOVEL, brat pesnika Srečka Kosovela, se je rodil na današnji dan leta 1885 v Sežani. Po gimnaziji v Trstu in učiteljišču v Gorici se je ukvarjal s časnikarstvom, prvo svetovno vojno pa je preživel kot avstro-ogrski vojak. Po letu 1918 je delal pri časnikih Jutro, Slovenski narod in Edinost, po drugi svetovni vojni pa pri Primorskem dnevniku in Tovarišu. Podlistke in poezijo je začel objavljati že pred prvo svetovno vojno; pisal je pod vplivom moderne in predhodnikov v slogu razumsko pretehtane refleksivne pesniške govorice. Stano Kosovel, podpisoval se je tudi Stojan Kazimirov, je v rokopisih zapustil štiri pesniške zbirke, posmrtno, leta 1981, pa je izšel izbor z naslovom »Zrcala«.
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Neveljaven email naslov