Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1797 se je v Orehku pri Postojni rodil potopisec, zgodovinar in prevajalec MIHAEL VERNET. Po gimnaziji v Ljubljani je končal bogoslovje v Gorici. Služboval je v Postojni, Vrtojbi in Trstu. Med drugim je napisal “Potovanje v Sveto deželo v letu 1857” in “Občno povestnico ali zgodovino celega sveta” ter prevedel več literarnih in zgodovinskih del iz nemščine in francoščine.
—–
Pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar FRAN LEVSTIK se je rodil na današnji dan leta 1831 v Dolnjih Rétjah pri Vélikih Laščah S svojim nastopom je zaznamoval obdobje novega vzpona slovenskega kulturnega življenja po Prešernovi smrti. Slovensko klasično povest Martin Krpan je napisal predvsem zato, da bi opozoril na bogastvo in lepoto našega jezika. Svoje nazore o knjižnem jeziku je pojasnil v delu “Napake slovenskega pisanja”, celoten literarni načrt pa je razvil v “Popotovanju od Litije do Čateža. Prav s tem delom je vplival na ustvarjanje enega najpomembnejših slovenskih pisateljev in našega prvega romanopisca Josipa Jurčiča.
Levstikov pomen za slovensko literaturo in kulturo je vsestranski. Najbolj zaokroženo je njegovo pesniško delo, ki je pomenilo odmik od romantike in prehod k realizmu, žal pa ni ohranilo pesniške moči in svežine. Med drugim je napisal tudi prvo slovensko zgodovinsko tragedijo Tugomer. Njegovi literarnoestetski nazori so utirali pot posebni različici realizma na Slovenskem, z literarnokritičnim pisanjem pa je ustvaril podlago za kritično vrednotenje literarnih del. Jezikoslovni posegi Frana Levstika so v marsičem spodbudili večjo pozornost do jezikovnih vprašanj, zbujali željo po uveljavljanju pristnega duha slovenskega jezika in utrjevali zavest o jezikovni kulturi.
—–
Skladatelj in organist STANKO PREMRL je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice, današnje slovenske himne. Pomembne so tudi njegove orgelske skladbe. Kot organizator in glasbeni pisec je več desetletij načrtno spremljal koncertno in glasbeno življenje v Sloveniji in Ljubljani. Stanko Premrl se je rodil na današnji dan leta 1880 v Podnanosu.
—–
Nemški boksar MAX SCHMELING je leta 1926 postal državni prvak v poltežki kategoriji, naslednje leto je v isti kategoriji osvojil naslov evropskega prvaka, leta 1930 pa je kot prvi Evropejec v zgodovini boksa postal absolutni svetovni prvak. Veliko pozornost je zbudila njegova zmaga z nokavtom leta 1936 nad ameriškim temnopoltim boksarjem Joejem Louisom – “Črnim bombarderjem”, ki je bil do takrat v štirindvajsetih dvobojih neporažen.
Nacisti so ta Schmelingov uspeh izrabili za propagiranje svoje rasistične teorije o večvrednosti bele oziroma arijske rase. A dve leti pozneje je Joe Louis Schmelinga v dvoboju za naslov svetovnega prvaka s tehničnim nokavtom premagal že v prvi rundi. Po tem porazu si je Schmeling naslednje leto priboril naslov evropskega prvaka v težki kategoriji. Sicer pa je v svoji karieri v sedemdesetih dvobojih 56-krat zmagal, od tega 42-krat z nokavtom. Nemški boksar Max Schmeling se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Klein-Luckowu.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1797 se je v Orehku pri Postojni rodil potopisec, zgodovinar in prevajalec MIHAEL VERNET. Po gimnaziji v Ljubljani je končal bogoslovje v Gorici. Služboval je v Postojni, Vrtojbi in Trstu. Med drugim je napisal “Potovanje v Sveto deželo v letu 1857” in “Občno povestnico ali zgodovino celega sveta” ter prevedel več literarnih in zgodovinskih del iz nemščine in francoščine.
—–
Pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar FRAN LEVSTIK se je rodil na današnji dan leta 1831 v Dolnjih Rétjah pri Vélikih Laščah S svojim nastopom je zaznamoval obdobje novega vzpona slovenskega kulturnega življenja po Prešernovi smrti. Slovensko klasično povest Martin Krpan je napisal predvsem zato, da bi opozoril na bogastvo in lepoto našega jezika. Svoje nazore o knjižnem jeziku je pojasnil v delu “Napake slovenskega pisanja”, celoten literarni načrt pa je razvil v “Popotovanju od Litije do Čateža. Prav s tem delom je vplival na ustvarjanje enega najpomembnejših slovenskih pisateljev in našega prvega romanopisca Josipa Jurčiča.
Levstikov pomen za slovensko literaturo in kulturo je vsestranski. Najbolj zaokroženo je njegovo pesniško delo, ki je pomenilo odmik od romantike in prehod k realizmu, žal pa ni ohranilo pesniške moči in svežine. Med drugim je napisal tudi prvo slovensko zgodovinsko tragedijo Tugomer. Njegovi literarnoestetski nazori so utirali pot posebni različici realizma na Slovenskem, z literarnokritičnim pisanjem pa je ustvaril podlago za kritično vrednotenje literarnih del. Jezikoslovni posegi Frana Levstika so v marsičem spodbudili večjo pozornost do jezikovnih vprašanj, zbujali željo po uveljavljanju pristnega duha slovenskega jezika in utrjevali zavest o jezikovni kulturi.
—–
Skladatelj in organist STANKO PREMRL je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice, današnje slovenske himne. Pomembne so tudi njegove orgelske skladbe. Kot organizator in glasbeni pisec je več desetletij načrtno spremljal koncertno in glasbeno življenje v Sloveniji in Ljubljani. Stanko Premrl se je rodil na današnji dan leta 1880 v Podnanosu.
—–
Nemški boksar MAX SCHMELING je leta 1926 postal državni prvak v poltežki kategoriji, naslednje leto je v isti kategoriji osvojil naslov evropskega prvaka, leta 1930 pa je kot prvi Evropejec v zgodovini boksa postal absolutni svetovni prvak. Veliko pozornost je zbudila njegova zmaga z nokavtom leta 1936 nad ameriškim temnopoltim boksarjem Joejem Louisom – “Črnim bombarderjem”, ki je bil do takrat v štirindvajsetih dvobojih neporažen.
Nacisti so ta Schmelingov uspeh izrabili za propagiranje svoje rasistične teorije o večvrednosti bele oziroma arijske rase. A dve leti pozneje je Joe Louis Schmelinga v dvoboju za naslov svetovnega prvaka s tehničnim nokavtom premagal že v prvi rundi. Po tem porazu si je Schmeling naslednje leto priboril naslov evropskega prvaka v težki kategoriji. Sicer pa je v svoji karieri v sedemdesetih dvobojih 56-krat zmagal, od tega 42-krat z nokavtom. Nemški boksar Max Schmeling se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Klein-Luckowu.
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov