Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1797 se je v Orehku pri Postojni rodil potopisec, zgodovinar in prevajalec MIHAEL VERNET. Po gimnaziji v Ljubljani je končal bogoslovje v Gorici. Služboval je v Postojni, Vrtojbi in Trstu. Med drugim je napisal “Potovanje v Sveto deželo v letu 1857” in “Občno povestnico ali zgodovino celega sveta” ter prevedel več literarnih in zgodovinskih del iz nemščine in francoščine.
—–
Pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar FRAN LEVSTIK se je rodil na današnji dan leta 1831 v Dolnjih Rétjah pri Vélikih Laščah S svojim nastopom je zaznamoval obdobje novega vzpona slovenskega kulturnega življenja po Prešernovi smrti. Slovensko klasično povest Martin Krpan je napisal predvsem zato, da bi opozoril na bogastvo in lepoto našega jezika. Svoje nazore o knjižnem jeziku je pojasnil v delu “Napake slovenskega pisanja”, celoten literarni načrt pa je razvil v “Popotovanju od Litije do Čateža. Prav s tem delom je vplival na ustvarjanje enega najpomembnejših slovenskih pisateljev in našega prvega romanopisca Josipa Jurčiča.
Levstikov pomen za slovensko literaturo in kulturo je vsestranski. Najbolj zaokroženo je njegovo pesniško delo, ki je pomenilo odmik od romantike in prehod k realizmu, žal pa ni ohranilo pesniške moči in svežine. Med drugim je napisal tudi prvo slovensko zgodovinsko tragedijo Tugomer. Njegovi literarnoestetski nazori so utirali pot posebni različici realizma na Slovenskem, z literarnokritičnim pisanjem pa je ustvaril podlago za kritično vrednotenje literarnih del. Jezikoslovni posegi Frana Levstika so v marsičem spodbudili večjo pozornost do jezikovnih vprašanj, zbujali željo po uveljavljanju pristnega duha slovenskega jezika in utrjevali zavest o jezikovni kulturi.
—–
Skladatelj in organist STANKO PREMRL je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice, današnje slovenske himne. Pomembne so tudi njegove orgelske skladbe. Kot organizator in glasbeni pisec je več desetletij načrtno spremljal koncertno in glasbeno življenje v Sloveniji in Ljubljani. Stanko Premrl se je rodil na današnji dan leta 1880 v Podnanosu.
—–
Nemški boksar MAX SCHMELING je leta 1926 postal državni prvak v poltežki kategoriji, naslednje leto je v isti kategoriji osvojil naslov evropskega prvaka, leta 1930 pa je kot prvi Evropejec v zgodovini boksa postal absolutni svetovni prvak. Veliko pozornost je zbudila njegova zmaga z nokavtom leta 1936 nad ameriškim temnopoltim boksarjem Joejem Louisom – “Črnim bombarderjem”, ki je bil do takrat v štirindvajsetih dvobojih neporažen.
Nacisti so ta Schmelingov uspeh izrabili za propagiranje svoje rasistične teorije o večvrednosti bele oziroma arijske rase. A dve leti pozneje je Joe Louis Schmelinga v dvoboju za naslov svetovnega prvaka s tehničnim nokavtom premagal že v prvi rundi. Po tem porazu si je Schmeling naslednje leto priboril naslov evropskega prvaka v težki kategoriji. Sicer pa je v svoji karieri v sedemdesetih dvobojih 56-krat zmagal, od tega 42-krat z nokavtom. Nemški boksar Max Schmeling se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Klein-Luckowu.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1797 se je v Orehku pri Postojni rodil potopisec, zgodovinar in prevajalec MIHAEL VERNET. Po gimnaziji v Ljubljani je končal bogoslovje v Gorici. Služboval je v Postojni, Vrtojbi in Trstu. Med drugim je napisal “Potovanje v Sveto deželo v letu 1857” in “Občno povestnico ali zgodovino celega sveta” ter prevedel več literarnih in zgodovinskih del iz nemščine in francoščine.
—–
Pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar FRAN LEVSTIK se je rodil na današnji dan leta 1831 v Dolnjih Rétjah pri Vélikih Laščah S svojim nastopom je zaznamoval obdobje novega vzpona slovenskega kulturnega življenja po Prešernovi smrti. Slovensko klasično povest Martin Krpan je napisal predvsem zato, da bi opozoril na bogastvo in lepoto našega jezika. Svoje nazore o knjižnem jeziku je pojasnil v delu “Napake slovenskega pisanja”, celoten literarni načrt pa je razvil v “Popotovanju od Litije do Čateža. Prav s tem delom je vplival na ustvarjanje enega najpomembnejših slovenskih pisateljev in našega prvega romanopisca Josipa Jurčiča.
Levstikov pomen za slovensko literaturo in kulturo je vsestranski. Najbolj zaokroženo je njegovo pesniško delo, ki je pomenilo odmik od romantike in prehod k realizmu, žal pa ni ohranilo pesniške moči in svežine. Med drugim je napisal tudi prvo slovensko zgodovinsko tragedijo Tugomer. Njegovi literarnoestetski nazori so utirali pot posebni različici realizma na Slovenskem, z literarnokritičnim pisanjem pa je ustvaril podlago za kritično vrednotenje literarnih del. Jezikoslovni posegi Frana Levstika so v marsičem spodbudili večjo pozornost do jezikovnih vprašanj, zbujali željo po uveljavljanju pristnega duha slovenskega jezika in utrjevali zavest o jezikovni kulturi.
—–
Skladatelj in organist STANKO PREMRL je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice, današnje slovenske himne. Pomembne so tudi njegove orgelske skladbe. Kot organizator in glasbeni pisec je več desetletij načrtno spremljal koncertno in glasbeno življenje v Sloveniji in Ljubljani. Stanko Premrl se je rodil na današnji dan leta 1880 v Podnanosu.
—–
Nemški boksar MAX SCHMELING je leta 1926 postal državni prvak v poltežki kategoriji, naslednje leto je v isti kategoriji osvojil naslov evropskega prvaka, leta 1930 pa je kot prvi Evropejec v zgodovini boksa postal absolutni svetovni prvak. Veliko pozornost je zbudila njegova zmaga z nokavtom leta 1936 nad ameriškim temnopoltim boksarjem Joejem Louisom – “Črnim bombarderjem”, ki je bil do takrat v štirindvajsetih dvobojih neporažen.
Nacisti so ta Schmelingov uspeh izrabili za propagiranje svoje rasistične teorije o večvrednosti bele oziroma arijske rase. A dve leti pozneje je Joe Louis Schmelinga v dvoboju za naslov svetovnega prvaka s tehničnim nokavtom premagal že v prvi rundi. Po tem porazu si je Schmeling naslednje leto priboril naslov evropskega prvaka v težki kategoriji. Sicer pa je v svoji karieri v sedemdesetih dvobojih 56-krat zmagal, od tega 42-krat z nokavtom. Nemški boksar Max Schmeling se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Klein-Luckowu.
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov