Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred sto leti se je v Ljubljani rodila pisateljica MARIJA VOJSKOVIČ. Pisala je predvsem črtice in spominsko prozo; snov je zajemala iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja v začetku 20. stoletja. Obravnavala je tudi čas med prvo svetovno vojno in po njej ter v verističnem in blago humornem slogu pisala zgodbe predvsem o pretresljivih usodah žensk. V delu za mladino je Marija Vojskovič zbrala otroške spomine na življenje v ljubljanskem predmestju po drugi svetovni vojni; za to delo je prejela Levstikovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik LAJČI PANDUR. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti. Po vrnitvi v Prekmurje leta 1944 je delal v službi ruske komandanture kot slikar in dekorater, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. Njegovo krajinsko slikarstvo je povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom, ki pa ga je znal odlično pričarati.
—–
JANEZ BITENC je bil pedagog, skladatelj in publicist, predvsem pa izvrsten ustvarjalec glasbe za najmlajše. Leta 1956 je na našem radiu prevzel uredništvo mladinskih glasbenih oddaj in ustanovil radijski otroški in mladinski pevski zbor. Bil je tudi avtor imena in prvi urednik oddaje Četrkov večer domačih pesmi in napevov, najstarejše tedenske glasbene oddaje na Radiu Slovenija. Pozneje je bil predavatelj metodike glasbenega pouka na muzikološkem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani.
Prvi pri nas je začel tudi sistematično razvijati glasbeno vzgojo predšolskih otrok in je zanje napisal več kot 400 pesmi – tako besedila kot melodije, ki so izšle v petdesetih knjigah, opremljenih tudi s kasetami in zgoščenkami. Nekaj naslovov najbolj priljubljenih Bitenčevih pesmic za najmlajše: Metuljček Cekinček, Ciciban poje, Kuža pazi in Naša četica koraka.
Za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja je profesor Janez Bitenc leta 1996 dobil nagrado Republike Slovenije, štiri leta pozneje pa Župančičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
—–
Avstrijski skladatelj in dirigent JOHANN STRAUSS mlajši je že z devetnajstimi leti prvič nastopil s svojim ansamblom, po smrti slavnega očeta, prav tako skladatelja, dirigenta in »očeta dunajskega valčka«, pa je z njegovim orkestrom koncertiral po Avstriji, Nemčiji, Poljski in v Združenih državah Amerike. Leta 1863 je postal umetniški vodja in dirigent dunajskih dvornih plesov, vendar se je kmalu posvetil samo komponiranju.
Po vsem svetu je postal znan kot »kralj dunajskega valčka«. Zložil jih je več kot 400 – Na lepi modri Donavi, Zgodbe iz dunajskega gozda in Dunajska kri sodijo med najbolj priljubljene – ter 16 operet, Netopir in Cigan baron na primer. Bil je neprekosljiv mojster prijetnih melodij, raznovrstnih ritmov, izvirne orkestracije in natančne zvočne karakterizacije. Johann Strauss mlajši se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti na Dunaju.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred sto leti se je v Ljubljani rodila pisateljica MARIJA VOJSKOVIČ. Pisala je predvsem črtice in spominsko prozo; snov je zajemala iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja v začetku 20. stoletja. Obravnavala je tudi čas med prvo svetovno vojno in po njej ter v verističnem in blago humornem slogu pisala zgodbe predvsem o pretresljivih usodah žensk. V delu za mladino je Marija Vojskovič zbrala otroške spomine na življenje v ljubljanskem predmestju po drugi svetovni vojni; za to delo je prejela Levstikovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik LAJČI PANDUR. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti. Po vrnitvi v Prekmurje leta 1944 je delal v službi ruske komandanture kot slikar in dekorater, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. Njegovo krajinsko slikarstvo je povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom, ki pa ga je znal odlično pričarati.
—–
JANEZ BITENC je bil pedagog, skladatelj in publicist, predvsem pa izvrsten ustvarjalec glasbe za najmlajše. Leta 1956 je na našem radiu prevzel uredništvo mladinskih glasbenih oddaj in ustanovil radijski otroški in mladinski pevski zbor. Bil je tudi avtor imena in prvi urednik oddaje Četrkov večer domačih pesmi in napevov, najstarejše tedenske glasbene oddaje na Radiu Slovenija. Pozneje je bil predavatelj metodike glasbenega pouka na muzikološkem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani.
Prvi pri nas je začel tudi sistematično razvijati glasbeno vzgojo predšolskih otrok in je zanje napisal več kot 400 pesmi – tako besedila kot melodije, ki so izšle v petdesetih knjigah, opremljenih tudi s kasetami in zgoščenkami. Nekaj naslovov najbolj priljubljenih Bitenčevih pesmic za najmlajše: Metuljček Cekinček, Ciciban poje, Kuža pazi in Naša četica koraka.
Za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja je profesor Janez Bitenc leta 1996 dobil nagrado Republike Slovenije, štiri leta pozneje pa Župančičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
—–
Avstrijski skladatelj in dirigent JOHANN STRAUSS mlajši je že z devetnajstimi leti prvič nastopil s svojim ansamblom, po smrti slavnega očeta, prav tako skladatelja, dirigenta in »očeta dunajskega valčka«, pa je z njegovim orkestrom koncertiral po Avstriji, Nemčiji, Poljski in v Združenih državah Amerike. Leta 1863 je postal umetniški vodja in dirigent dunajskih dvornih plesov, vendar se je kmalu posvetil samo komponiranju.
Po vsem svetu je postal znan kot »kralj dunajskega valčka«. Zložil jih je več kot 400 – Na lepi modri Donavi, Zgodbe iz dunajskega gozda in Dunajska kri sodijo med najbolj priljubljene – ter 16 operet, Netopir in Cigan baron na primer. Bil je neprekosljiv mojster prijetnih melodij, raznovrstnih ritmov, izvirne orkestracije in natančne zvočne karakterizacije. Johann Strauss mlajši se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti na Dunaju.
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov