Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodovinar MARTIN BAVČER se je rodil na današnji dan pred 420-imi leti v Selu na Vipavskem. Leta 1616 je v Ljubljani stopil v jezuitski red, noviciat pa je opravil v Brnu na Moravskem. Tamkajšnje filozofske študije je končal z doktoratom, pozneje pa je študiral še bogoslovje in nato v Ljubljani predaval moralno teologijo. Najdlje je živel in delal v Gorici; tam je tudi napisal svoje poglavitno delo – zgodovinsko kroniko naših krajev v desetih knjigah. Martin Bavčer je v njej med drugim opisal tudi obisk cesarja Leopolda v Gorici.
—–
Metalurg VIKTOR FETTICH je začel študirati na gradbenem oddelku tehniške visoke šole v Gradcu, medtem pa je bil kot član centralnega odbora revolucionarnega gibanja slovenskih študentov Preporod leta 1914 obsojen v veleizdajalskem procesu. Študij je nadaljeval na Češkem, leta 1921 diplomiral in nato služboval v jeklarni na Ravnah na Koroškem in v topilnici svinca v Mežici. Po koncu druge svetovne vojne je nekaj časa delal v ministrstvu za rudarstvo v Beogradu in se pozneje v tujini specializiral za področje barvnih kovin.
Napisal je prvo knjigo v Jugoslaviji o pridobivanju barvnih kovin ter objavil še okoli trideset strokovnih člankov in publikacij. Bil je profesor na fakulteti za rudarstvo in metalurgijo tehniške visoke šole oziroma tehniške fakultete v Ljubljani ter v letih od 1951 do 1956 tudi njen prodekan in dekan. Viktor Fettich se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Elektrotehnik in strokovnjak za mehaniko ANTON KUHELJ se je rodil na današnji dan leta 1902 na Opčinah pri Trstu. Leta je 1927 diplomiral iz elektrotehnike, doktoriral pa leta 1936. V svetu je zaslovel kot znanstvenik na področju elektromehanike plošč in lupin ter njihove stabilnosti. Po zamislih in teoretičnih študijah sodi tudi med začetnike slovenskega letalstva. S Stankom Bloudkom je sodeloval pri izdelavi jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letal. Leta 1973 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Kot zaslužni profesor in častni doktor ljubljanske univerze je imel elektrotehnik in konstruktor Anton Kuhelj velik ugled tudi na tujem, saj je na številnih univerzah predaval na dodiplomskih in podiplomskih seminarjih.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Zagorju ob Savi rodil pesnik CENE VIPOTNIK. Pred izbruhom 2. svetovne vojne je doštudiral romanistiko. Med vojno je bil v italijanski internaciji, po vojni pa urednik pri Cankarjevi založbi. Pesniško pot je začel pred vojno, med njo se je približal splošni problematiki časa, okupacije, trpljenja v taboriščih in osvoboditve, v povojnem obdobju pa se je vrnil k razpoloženjski in ljubezenski pesmi. Zbirko “Drevo na samem” je Cene Vipotnik izdal sorazmerno pozno, leta 1956, že v novem valu povojnega intimizma.
—–
Zdravnik internist BOJAN VARL je bil med začetniki nuklearne medicine pri nas. Leta 1960 je na Interni kliniki v Ljubljani ustanovil radioizotopski laboratorij, ga razvil v inštitut in nato v Kliniko za nuklearno medicino, ki jo je vodil do leta 1986. Sprva je preučeval redkejše bolezni in sindrome, pozneje pa se je usmeril v raziskovanje klinične problematike z nuklearno medicinsko tehnologijo. Bil je med pobudniki podiplomskega izobraževanja na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil sicer redni profesor, uvedel je vsakoletna posvetovanja o sodobni interni medicini ter sodeloval na številnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih srečanjih. Leta 1981 je prejel Kidričevo nagrado. Bojan Varl se je rodil na današnji dan leta 1920 v Mokronogu.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zgodovinar MARTIN BAVČER se je rodil na današnji dan pred 420-imi leti v Selu na Vipavskem. Leta 1616 je v Ljubljani stopil v jezuitski red, noviciat pa je opravil v Brnu na Moravskem. Tamkajšnje filozofske študije je končal z doktoratom, pozneje pa je študiral še bogoslovje in nato v Ljubljani predaval moralno teologijo. Najdlje je živel in delal v Gorici; tam je tudi napisal svoje poglavitno delo – zgodovinsko kroniko naših krajev v desetih knjigah. Martin Bavčer je v njej med drugim opisal tudi obisk cesarja Leopolda v Gorici.
—–
Metalurg VIKTOR FETTICH je začel študirati na gradbenem oddelku tehniške visoke šole v Gradcu, medtem pa je bil kot član centralnega odbora revolucionarnega gibanja slovenskih študentov Preporod leta 1914 obsojen v veleizdajalskem procesu. Študij je nadaljeval na Češkem, leta 1921 diplomiral in nato služboval v jeklarni na Ravnah na Koroškem in v topilnici svinca v Mežici. Po koncu druge svetovne vojne je nekaj časa delal v ministrstvu za rudarstvo v Beogradu in se pozneje v tujini specializiral za področje barvnih kovin.
Napisal je prvo knjigo v Jugoslaviji o pridobivanju barvnih kovin ter objavil še okoli trideset strokovnih člankov in publikacij. Bil je profesor na fakulteti za rudarstvo in metalurgijo tehniške visoke šole oziroma tehniške fakultete v Ljubljani ter v letih od 1951 do 1956 tudi njen prodekan in dekan. Viktor Fettich se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Elektrotehnik in strokovnjak za mehaniko ANTON KUHELJ se je rodil na današnji dan leta 1902 na Opčinah pri Trstu. Leta je 1927 diplomiral iz elektrotehnike, doktoriral pa leta 1936. V svetu je zaslovel kot znanstvenik na področju elektromehanike plošč in lupin ter njihove stabilnosti. Po zamislih in teoretičnih študijah sodi tudi med začetnike slovenskega letalstva. S Stankom Bloudkom je sodeloval pri izdelavi jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letal. Leta 1973 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Kot zaslužni profesor in častni doktor ljubljanske univerze je imel elektrotehnik in konstruktor Anton Kuhelj velik ugled tudi na tujem, saj je na številnih univerzah predaval na dodiplomskih in podiplomskih seminarjih.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Zagorju ob Savi rodil pesnik CENE VIPOTNIK. Pred izbruhom 2. svetovne vojne je doštudiral romanistiko. Med vojno je bil v italijanski internaciji, po vojni pa urednik pri Cankarjevi založbi. Pesniško pot je začel pred vojno, med njo se je približal splošni problematiki časa, okupacije, trpljenja v taboriščih in osvoboditve, v povojnem obdobju pa se je vrnil k razpoloženjski in ljubezenski pesmi. Zbirko “Drevo na samem” je Cene Vipotnik izdal sorazmerno pozno, leta 1956, že v novem valu povojnega intimizma.
—–
Zdravnik internist BOJAN VARL je bil med začetniki nuklearne medicine pri nas. Leta 1960 je na Interni kliniki v Ljubljani ustanovil radioizotopski laboratorij, ga razvil v inštitut in nato v Kliniko za nuklearno medicino, ki jo je vodil do leta 1986. Sprva je preučeval redkejše bolezni in sindrome, pozneje pa se je usmeril v raziskovanje klinične problematike z nuklearno medicinsko tehnologijo. Bil je med pobudniki podiplomskega izobraževanja na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil sicer redni profesor, uvedel je vsakoletna posvetovanja o sodobni interni medicini ter sodeloval na številnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih srečanjih. Leta 1981 je prejel Kidričevo nagrado. Bojan Varl se je rodil na današnji dan leta 1920 v Mokronogu.
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov