Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodovinar MARTIN BAVČER se je rodil na današnji dan pred 420-imi leti v Selu na Vipavskem. Leta 1616 je v Ljubljani stopil v jezuitski red, noviciat pa je opravil v Brnu na Moravskem. Tamkajšnje filozofske študije je končal z doktoratom, pozneje pa je študiral še bogoslovje in nato v Ljubljani predaval moralno teologijo. Najdlje je živel in delal v Gorici; tam je tudi napisal svoje poglavitno delo – zgodovinsko kroniko naših krajev v desetih knjigah. Martin Bavčer je v njej med drugim opisal tudi obisk cesarja Leopolda v Gorici.
—–
Metalurg VIKTOR FETTICH je začel študirati na gradbenem oddelku tehniške visoke šole v Gradcu, medtem pa je bil kot član centralnega odbora revolucionarnega gibanja slovenskih študentov Preporod leta 1914 obsojen v veleizdajalskem procesu. Študij je nadaljeval na Češkem, leta 1921 diplomiral in nato služboval v jeklarni na Ravnah na Koroškem in v topilnici svinca v Mežici. Po koncu druge svetovne vojne je nekaj časa delal v ministrstvu za rudarstvo v Beogradu in se pozneje v tujini specializiral za področje barvnih kovin.
Napisal je prvo knjigo v Jugoslaviji o pridobivanju barvnih kovin ter objavil še okoli trideset strokovnih člankov in publikacij. Bil je profesor na fakulteti za rudarstvo in metalurgijo tehniške visoke šole oziroma tehniške fakultete v Ljubljani ter v letih od 1951 do 1956 tudi njen prodekan in dekan. Viktor Fettich se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Elektrotehnik in strokovnjak za mehaniko ANTON KUHELJ se je rodil na današnji dan leta 1902 na Opčinah pri Trstu. Leta je 1927 diplomiral iz elektrotehnike, doktoriral pa leta 1936. V svetu je zaslovel kot znanstvenik na področju elektromehanike plošč in lupin ter njihove stabilnosti. Po zamislih in teoretičnih študijah sodi tudi med začetnike slovenskega letalstva. S Stankom Bloudkom je sodeloval pri izdelavi jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letal. Leta 1973 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Kot zaslužni profesor in častni doktor ljubljanske univerze je imel elektrotehnik in konstruktor Anton Kuhelj velik ugled tudi na tujem, saj je na številnih univerzah predaval na dodiplomskih in podiplomskih seminarjih.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Zagorju ob Savi rodil pesnik CENE VIPOTNIK. Pred izbruhom 2. svetovne vojne je doštudiral romanistiko. Med vojno je bil v italijanski internaciji, po vojni pa urednik pri Cankarjevi založbi. Pesniško pot je začel pred vojno, med njo se je približal splošni problematiki časa, okupacije, trpljenja v taboriščih in osvoboditve, v povojnem obdobju pa se je vrnil k razpoloženjski in ljubezenski pesmi. Zbirko “Drevo na samem” je Cene Vipotnik izdal sorazmerno pozno, leta 1956, že v novem valu povojnega intimizma.
—–
Zdravnik internist BOJAN VARL je bil med začetniki nuklearne medicine pri nas. Leta 1960 je na Interni kliniki v Ljubljani ustanovil radioizotopski laboratorij, ga razvil v inštitut in nato v Kliniko za nuklearno medicino, ki jo je vodil do leta 1986. Sprva je preučeval redkejše bolezni in sindrome, pozneje pa se je usmeril v raziskovanje klinične problematike z nuklearno medicinsko tehnologijo. Bil je med pobudniki podiplomskega izobraževanja na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil sicer redni profesor, uvedel je vsakoletna posvetovanja o sodobni interni medicini ter sodeloval na številnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih srečanjih. Leta 1981 je prejel Kidričevo nagrado. Bojan Varl se je rodil na današnji dan leta 1920 v Mokronogu.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zgodovinar MARTIN BAVČER se je rodil na današnji dan pred 420-imi leti v Selu na Vipavskem. Leta 1616 je v Ljubljani stopil v jezuitski red, noviciat pa je opravil v Brnu na Moravskem. Tamkajšnje filozofske študije je končal z doktoratom, pozneje pa je študiral še bogoslovje in nato v Ljubljani predaval moralno teologijo. Najdlje je živel in delal v Gorici; tam je tudi napisal svoje poglavitno delo – zgodovinsko kroniko naših krajev v desetih knjigah. Martin Bavčer je v njej med drugim opisal tudi obisk cesarja Leopolda v Gorici.
—–
Metalurg VIKTOR FETTICH je začel študirati na gradbenem oddelku tehniške visoke šole v Gradcu, medtem pa je bil kot član centralnega odbora revolucionarnega gibanja slovenskih študentov Preporod leta 1914 obsojen v veleizdajalskem procesu. Študij je nadaljeval na Češkem, leta 1921 diplomiral in nato služboval v jeklarni na Ravnah na Koroškem in v topilnici svinca v Mežici. Po koncu druge svetovne vojne je nekaj časa delal v ministrstvu za rudarstvo v Beogradu in se pozneje v tujini specializiral za področje barvnih kovin.
Napisal je prvo knjigo v Jugoslaviji o pridobivanju barvnih kovin ter objavil še okoli trideset strokovnih člankov in publikacij. Bil je profesor na fakulteti za rudarstvo in metalurgijo tehniške visoke šole oziroma tehniške fakultete v Ljubljani ter v letih od 1951 do 1956 tudi njen prodekan in dekan. Viktor Fettich se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Elektrotehnik in strokovnjak za mehaniko ANTON KUHELJ se je rodil na današnji dan leta 1902 na Opčinah pri Trstu. Leta je 1927 diplomiral iz elektrotehnike, doktoriral pa leta 1936. V svetu je zaslovel kot znanstvenik na področju elektromehanike plošč in lupin ter njihove stabilnosti. Po zamislih in teoretičnih študijah sodi tudi med začetnike slovenskega letalstva. S Stankom Bloudkom je sodeloval pri izdelavi jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letal. Leta 1973 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Kot zaslužni profesor in častni doktor ljubljanske univerze je imel elektrotehnik in konstruktor Anton Kuhelj velik ugled tudi na tujem, saj je na številnih univerzah predaval na dodiplomskih in podiplomskih seminarjih.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Zagorju ob Savi rodil pesnik CENE VIPOTNIK. Pred izbruhom 2. svetovne vojne je doštudiral romanistiko. Med vojno je bil v italijanski internaciji, po vojni pa urednik pri Cankarjevi založbi. Pesniško pot je začel pred vojno, med njo se je približal splošni problematiki časa, okupacije, trpljenja v taboriščih in osvoboditve, v povojnem obdobju pa se je vrnil k razpoloženjski in ljubezenski pesmi. Zbirko “Drevo na samem” je Cene Vipotnik izdal sorazmerno pozno, leta 1956, že v novem valu povojnega intimizma.
—–
Zdravnik internist BOJAN VARL je bil med začetniki nuklearne medicine pri nas. Leta 1960 je na Interni kliniki v Ljubljani ustanovil radioizotopski laboratorij, ga razvil v inštitut in nato v Kliniko za nuklearno medicino, ki jo je vodil do leta 1986. Sprva je preučeval redkejše bolezni in sindrome, pozneje pa se je usmeril v raziskovanje klinične problematike z nuklearno medicinsko tehnologijo. Bil je med pobudniki podiplomskega izobraževanja na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil sicer redni profesor, uvedel je vsakoletna posvetovanja o sodobni interni medicini ter sodeloval na številnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih srečanjih. Leta 1981 je prejel Kidričevo nagrado. Bojan Varl se je rodil na današnji dan leta 1920 v Mokronogu.
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov