Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRANC SMODEJ je v Celovcu študiral bogoslovje, po posvetitvi leta 1903 pa je bil med drugim kaplan v Šent Jakobu v Rožu, Šent Vidu v Podjuni in na Prevaljah; v teh krajih je tudi ustanovil in vodil pevske zbore. Pozneje je postal stolni kaplan v Celovcu ter deloval kot tajnik v Katoliškem političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem. Da bi dokazal nezanesljivost uradnega štetja prebivalstva, je izpeljal zasebno štetje in organiziral številna ljudska zborovanja.
Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je v Celovcu postal predsednik Narodnega sveta za Koroško, ljubljanska Narodna vlada pa ga je delegirala v začasno Narodno skupščino v Beograd, v katerem je zvečine tudi živel. Leta 1936 je postal član senata Kraljevine Jugoslavije. Med nemško okupacijo je v Beogradu ustanovil Slovensko socialno pisarno, ki je pomagala Slovencem, da so se lahko vračali v domovino. Delo pisarne je zamrlo, ko ga je leta 1942 gestapo za več mesecev zaprl. Po osvoboditvi Beograda oktobra leta 1944 je Franc Smodej še nekaj časa župnikoval v Zemunu. Rodil se je na današnji dan leta 1879 v Šmartnem v Rožni dolini.
—-
Gradbenik MATEJ KLEINDIENST je po diplomi leta 1931 na tehniški fakulteti v Ljubljani postal projektant in vodja gradenj prvih slovenskih hidroelektrarn Zasip, Podljubelj, Javorniški Rovt in Radovna. Konec štiridesetih let prejšnjega stoletja je vodil graditev prve slovenske betonske ceste med Ljubljano in Kranjem, po drugi svetovni vojni pa je bil vodja projektov in gradbenih nadzorov pri hidroelektrarnah Moste, Završnica, Savica, Medvode, Predoslje in Mavčiče. Delal je tudi zunaj Slovenije, predvsem v Črni gori, dobro desetletje pa je bil tehnični direktor pri etiopskem državnem elektrogospodarstvu. Matej Kleindienst – eden najpomembnejših snovalcev jugoslovanske hidroenergetske graditve – se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Dobrem Polju pri Radovljici.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRANC SMODEJ je v Celovcu študiral bogoslovje, po posvetitvi leta 1903 pa je bil med drugim kaplan v Šent Jakobu v Rožu, Šent Vidu v Podjuni in na Prevaljah; v teh krajih je tudi ustanovil in vodil pevske zbore. Pozneje je postal stolni kaplan v Celovcu ter deloval kot tajnik v Katoliškem političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem. Da bi dokazal nezanesljivost uradnega štetja prebivalstva, je izpeljal zasebno štetje in organiziral številna ljudska zborovanja.
Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je v Celovcu postal predsednik Narodnega sveta za Koroško, ljubljanska Narodna vlada pa ga je delegirala v začasno Narodno skupščino v Beograd, v katerem je zvečine tudi živel. Leta 1936 je postal član senata Kraljevine Jugoslavije. Med nemško okupacijo je v Beogradu ustanovil Slovensko socialno pisarno, ki je pomagala Slovencem, da so se lahko vračali v domovino. Delo pisarne je zamrlo, ko ga je leta 1942 gestapo za več mesecev zaprl. Po osvoboditvi Beograda oktobra leta 1944 je Franc Smodej še nekaj časa župnikoval v Zemunu. Rodil se je na današnji dan leta 1879 v Šmartnem v Rožni dolini.
—-
Gradbenik MATEJ KLEINDIENST je po diplomi leta 1931 na tehniški fakulteti v Ljubljani postal projektant in vodja gradenj prvih slovenskih hidroelektrarn Zasip, Podljubelj, Javorniški Rovt in Radovna. Konec štiridesetih let prejšnjega stoletja je vodil graditev prve slovenske betonske ceste med Ljubljano in Kranjem, po drugi svetovni vojni pa je bil vodja projektov in gradbenih nadzorov pri hidroelektrarnah Moste, Završnica, Savica, Medvode, Predoslje in Mavčiče. Delal je tudi zunaj Slovenije, predvsem v Črni gori, dobro desetletje pa je bil tehnični direktor pri etiopskem državnem elektrogospodarstvu. Matej Kleindienst – eden najpomembnejših snovalcev jugoslovanske hidroenergetske graditve – se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Dobrem Polju pri Radovljici.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Neveljaven email naslov