Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRANC SMODEJ je v Celovcu študiral bogoslovje, po posvetitvi leta 1903 pa je bil med drugim kaplan v Šent Jakobu v Rožu, Šent Vidu v Podjuni in na Prevaljah; v teh krajih je tudi ustanovil in vodil pevske zbore. Pozneje je postal stolni kaplan v Celovcu ter deloval kot tajnik v Katoliškem političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem. Da bi dokazal nezanesljivost uradnega štetja prebivalstva, je izpeljal zasebno štetje in organiziral številna ljudska zborovanja.
Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je v Celovcu postal predsednik Narodnega sveta za Koroško, ljubljanska Narodna vlada pa ga je delegirala v začasno Narodno skupščino v Beograd, v katerem je zvečine tudi živel. Leta 1936 je postal član senata Kraljevine Jugoslavije. Med nemško okupacijo je v Beogradu ustanovil Slovensko socialno pisarno, ki je pomagala Slovencem, da so se lahko vračali v domovino. Delo pisarne je zamrlo, ko ga je leta 1942 gestapo za več mesecev zaprl. Po osvoboditvi Beograda oktobra leta 1944 je Franc Smodej še nekaj časa župnikoval v Zemunu. Rodil se je na današnji dan leta 1879 v Šmartnem v Rožni dolini.
—-
Gradbenik MATEJ KLEINDIENST je po diplomi leta 1931 na tehniški fakulteti v Ljubljani postal projektant in vodja gradenj prvih slovenskih hidroelektrarn Zasip, Podljubelj, Javorniški Rovt in Radovna. Konec štiridesetih let prejšnjega stoletja je vodil graditev prve slovenske betonske ceste med Ljubljano in Kranjem, po drugi svetovni vojni pa je bil vodja projektov in gradbenih nadzorov pri hidroelektrarnah Moste, Završnica, Savica, Medvode, Predoslje in Mavčiče. Delal je tudi zunaj Slovenije, predvsem v Črni gori, dobro desetletje pa je bil tehnični direktor pri etiopskem državnem elektrogospodarstvu. Matej Kleindienst – eden najpomembnejših snovalcev jugoslovanske hidroenergetske graditve – se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Dobrem Polju pri Radovljici.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRANC SMODEJ je v Celovcu študiral bogoslovje, po posvetitvi leta 1903 pa je bil med drugim kaplan v Šent Jakobu v Rožu, Šent Vidu v Podjuni in na Prevaljah; v teh krajih je tudi ustanovil in vodil pevske zbore. Pozneje je postal stolni kaplan v Celovcu ter deloval kot tajnik v Katoliškem političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem. Da bi dokazal nezanesljivost uradnega štetja prebivalstva, je izpeljal zasebno štetje in organiziral številna ljudska zborovanja.
Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je v Celovcu postal predsednik Narodnega sveta za Koroško, ljubljanska Narodna vlada pa ga je delegirala v začasno Narodno skupščino v Beograd, v katerem je zvečine tudi živel. Leta 1936 je postal član senata Kraljevine Jugoslavije. Med nemško okupacijo je v Beogradu ustanovil Slovensko socialno pisarno, ki je pomagala Slovencem, da so se lahko vračali v domovino. Delo pisarne je zamrlo, ko ga je leta 1942 gestapo za več mesecev zaprl. Po osvoboditvi Beograda oktobra leta 1944 je Franc Smodej še nekaj časa župnikoval v Zemunu. Rodil se je na današnji dan leta 1879 v Šmartnem v Rožni dolini.
—-
Gradbenik MATEJ KLEINDIENST je po diplomi leta 1931 na tehniški fakulteti v Ljubljani postal projektant in vodja gradenj prvih slovenskih hidroelektrarn Zasip, Podljubelj, Javorniški Rovt in Radovna. Konec štiridesetih let prejšnjega stoletja je vodil graditev prve slovenske betonske ceste med Ljubljano in Kranjem, po drugi svetovni vojni pa je bil vodja projektov in gradbenih nadzorov pri hidroelektrarnah Moste, Završnica, Savica, Medvode, Predoslje in Mavčiče. Delal je tudi zunaj Slovenije, predvsem v Črni gori, dobro desetletje pa je bil tehnični direktor pri etiopskem državnem elektrogospodarstvu. Matej Kleindienst – eden najpomembnejših snovalcev jugoslovanske hidroenergetske graditve – se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Dobrem Polju pri Radovljici.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov