Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

22.11.2015


JOŽEF STUSSINER, po poklicu poštni uradnik, je amatersko raziskoval živalstvo na Kranjskem, v Istri, Kanalski dolini, pa tudi v tujini. Posvetil se je predvsem preučevanju jamskih hroščev in mehkužcev. Ustvaril je obsežne, lepo urejene in dobro dokumentirane zbirke, ki so zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Entomolog in malakolog Jožef Stussiner se je rodil na današnji dan leta 1850 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1881 se je v Kamniku rodila gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Frančiška Ksavera Marija Eppich, po poroki baronica von Osten Sacken, znana predvsem po umetniškem imenu MARIJA VERA. Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter si kot prva med vsemi slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Najprej je nastopala v Zürichu, Berlinu in drugih nemških mestih. Leta 1913 je prvič igrala tudi v filmu. Po prvi svetovni vojni je najprej nastopala v Novem Sadu in Beogradu, od leta 1923 pa je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Tu je pozneje postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost. Kot igralka je izkušnje iz velikega sveta povezala z domačim izročilom in sodobnostjo, vendar je pri tem ohranila značilnosti svojega visokega, psihološko poglobljenega sloga.
Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Za svoje umetniško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado.
—–
Geodet in častnik KAREL MARČIČ je med prvo svetovno vojno s soške fronte dezertiral iz avstro-ogrske vojske, leta 1919 pa se je udeležil bojev za severno mejo. Pozneje je pri Vojnogeografskem inštitutu v Beogradu vzpostavil triangulacijsko mrežo 1. stopnje v Kraljevini Jugoslaviji in jo povezal z Grčijo, Bolgarijo in Avstrijo. Med drugo svetovno vojno je bil inštruktor za geodezijo v partizanski oficirski šoli in oficir za zvezo z zavezniško misijo. Po vojni je bil prvi strokovni in organizacijski načelnik Vojnogeografskega inštituta v Beogradu, pozneje pa je v Ljubljani sodeloval s slovensko geodetsko službo. Karel Marčič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Litiji.
—–
Novinar MATIJA DERMASTIA je diplomiral na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani in nato svojo poklicno pot začel pri časopisu Slovenski poročevalec (predhodniku današnjega Dela). Bil je predvsem športni novinar, pozneje pa urednik ljubljanske redakcije, glavni in odgovorni urednik revij Avto in ITD ter komentator za gospodarsko in notranjo politiko. Bil je tudi uspešen športnik – kolesar in predvsem košarkar. Igral je za Akademski športni klub Olimpija, bil dolgoletni kapetan moštva in z njim petkrat državni prvak. Za jugoslovansko reprezentanco je v letih od 1957 do 1959 odigral 24 tekem, tudi na dveh svetovnih prvenstvih in na njenem prvem gostovanju na Kitajskem. Matija Dermastia se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

22.11.2015


JOŽEF STUSSINER, po poklicu poštni uradnik, je amatersko raziskoval živalstvo na Kranjskem, v Istri, Kanalski dolini, pa tudi v tujini. Posvetil se je predvsem preučevanju jamskih hroščev in mehkužcev. Ustvaril je obsežne, lepo urejene in dobro dokumentirane zbirke, ki so zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Entomolog in malakolog Jožef Stussiner se je rodil na današnji dan leta 1850 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1881 se je v Kamniku rodila gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Frančiška Ksavera Marija Eppich, po poroki baronica von Osten Sacken, znana predvsem po umetniškem imenu MARIJA VERA. Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter si kot prva med vsemi slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Najprej je nastopala v Zürichu, Berlinu in drugih nemških mestih. Leta 1913 je prvič igrala tudi v filmu. Po prvi svetovni vojni je najprej nastopala v Novem Sadu in Beogradu, od leta 1923 pa je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Tu je pozneje postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost. Kot igralka je izkušnje iz velikega sveta povezala z domačim izročilom in sodobnostjo, vendar je pri tem ohranila značilnosti svojega visokega, psihološko poglobljenega sloga.
Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Za svoje umetniško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado.
—–
Geodet in častnik KAREL MARČIČ je med prvo svetovno vojno s soške fronte dezertiral iz avstro-ogrske vojske, leta 1919 pa se je udeležil bojev za severno mejo. Pozneje je pri Vojnogeografskem inštitutu v Beogradu vzpostavil triangulacijsko mrežo 1. stopnje v Kraljevini Jugoslaviji in jo povezal z Grčijo, Bolgarijo in Avstrijo. Med drugo svetovno vojno je bil inštruktor za geodezijo v partizanski oficirski šoli in oficir za zvezo z zavezniško misijo. Po vojni je bil prvi strokovni in organizacijski načelnik Vojnogeografskega inštituta v Beogradu, pozneje pa je v Ljubljani sodeloval s slovensko geodetsko službo. Karel Marčič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Litiji.
—–
Novinar MATIJA DERMASTIA je diplomiral na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani in nato svojo poklicno pot začel pri časopisu Slovenski poročevalec (predhodniku današnjega Dela). Bil je predvsem športni novinar, pozneje pa urednik ljubljanske redakcije, glavni in odgovorni urednik revij Avto in ITD ter komentator za gospodarsko in notranjo politiko. Bil je tudi uspešen športnik – kolesar in predvsem košarkar. Igral je za Akademski športni klub Olimpija, bil dolgoletni kapetan moštva in z njim petkrat državni prvak. Za jugoslovansko reprezentanco je v letih od 1957 do 1959 odigral 24 tekem, tudi na dveh svetovnih prvenstvih in na njenem prvem gostovanju na Kitajskem. Matija Dermastia se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.


05.11.2024

8. november - Gema Hafner (1919) literarna in prevajalska pot psihologinje

Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge


05.11.2024

7. november - Stanka Brezovar Kleiber (1937) od germanistike k baletni umetnosti

Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi


05.11.2024

6. november - Stanko Čurin (1929) vinar, ki je prestopal meje /tedaj/ možnega

Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov