Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veletrgovec IVAN JELAČIN je diplomiral leta 1905 na trgovski akademiji v Pragi. Nekaj let je bil družabnik v očetovem podetju v Ljubljani, nato je ustanovil tovarno zamaškov, leta 1921 je dal pobudo za ustanovitev delniške družbe Merkur, leto pozneje pa je ustanovil še tovarno kisa in špirita Vinocet. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil med drugim predsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednosti, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter soustanovitelj založbe “Modra ptica”.
Ta si je zastavila nalogo Slovencem posredovati vsa najboljša dela svetovnih pisateljev.; do leta 1941 je izdala petdeset takšnih knjig. Jelačin je podpiral razvoj trgovine na Slovenskem in dal tudi pobudo za graditev trgovske akademije in trgovskega doma v Ljubljani. Zadnji dve leti druge svetovne vojne je bil interniran v Dachauu, po vojni pa so njegovo podjetje nacionalizirali. Ivan Jelačin se je rodil na današnji dan leta 1886 v Ljubljani.
—–
Borec za severno mejo, general Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo.
Na današnji dan leta 1918 je s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustil. Zaradi tega pomembnega dejanja za slovenstvo je 23. november v samostojni Slovenijii postal državni praznik – dan Rudolfa Maistra.
—–
GOJMIR JUŽNIČ je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpoponjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Znanstveno-raziskovalno je deloval na področjih fiziologije in kardiovaskularne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti kardiovaskularnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Bil je tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko. Gojmir Južnič se je rodil na današnji dan leta 1918 v Novem mestu.
—–
Gospodarstvenik ANTON DEBEVEC je leta 1941 v Ljubljani končal trgovsko akademijo in se kmalu kot skojevec in politični delavec vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Po koncu vojne so ga dodelili upravi državne varnosti. Po službeni dolžnosti je leta 1951 pripravil analizo zaslišanj in obsodb v dachauskih procesih, na katerih so sodili nekdanjim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Ugotovil je “izsiljena priznanja, uporabo ponarejenih dokumentov, skratka, s stališča kazenskega prava so bili obsojeni nedolžni.” Naslednje leto je bil Debevec aretiran in obsojen na trinajst let zapora, čez dve leti pa izpuščen.
Nato je delal v zunanji trgovini, leta 1962 pa je postal direktor Industrije usnja Vrhnika. Pod njegovim vodstvom se je ta modernizirala in se razvila v enega izmed integracijskih središč naše usnjarske industrije. Leta 1972 mu je Gospodarska zbornica Slovenije med prvimi podelila najvišje priznanje za gospodarske dosežke – Kraigherjevo nagrado. Anton Debevec se je rodil na današnji dan leta 1923 v Ivanjem selu pri Cerknici.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Veletrgovec IVAN JELAČIN je diplomiral leta 1905 na trgovski akademiji v Pragi. Nekaj let je bil družabnik v očetovem podetju v Ljubljani, nato je ustanovil tovarno zamaškov, leta 1921 je dal pobudo za ustanovitev delniške družbe Merkur, leto pozneje pa je ustanovil še tovarno kisa in špirita Vinocet. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil med drugim predsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednosti, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter soustanovitelj založbe “Modra ptica”.
Ta si je zastavila nalogo Slovencem posredovati vsa najboljša dela svetovnih pisateljev.; do leta 1941 je izdala petdeset takšnih knjig. Jelačin je podpiral razvoj trgovine na Slovenskem in dal tudi pobudo za graditev trgovske akademije in trgovskega doma v Ljubljani. Zadnji dve leti druge svetovne vojne je bil interniran v Dachauu, po vojni pa so njegovo podjetje nacionalizirali. Ivan Jelačin se je rodil na današnji dan leta 1886 v Ljubljani.
—–
Borec za severno mejo, general Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo.
Na današnji dan leta 1918 je s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustil. Zaradi tega pomembnega dejanja za slovenstvo je 23. november v samostojni Slovenijii postal državni praznik – dan Rudolfa Maistra.
—–
GOJMIR JUŽNIČ je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpoponjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Znanstveno-raziskovalno je deloval na področjih fiziologije in kardiovaskularne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti kardiovaskularnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Bil je tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko. Gojmir Južnič se je rodil na današnji dan leta 1918 v Novem mestu.
—–
Gospodarstvenik ANTON DEBEVEC je leta 1941 v Ljubljani končal trgovsko akademijo in se kmalu kot skojevec in politični delavec vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Po koncu vojne so ga dodelili upravi državne varnosti. Po službeni dolžnosti je leta 1951 pripravil analizo zaslišanj in obsodb v dachauskih procesih, na katerih so sodili nekdanjim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Ugotovil je “izsiljena priznanja, uporabo ponarejenih dokumentov, skratka, s stališča kazenskega prava so bili obsojeni nedolžni.” Naslednje leto je bil Debevec aretiran in obsojen na trinajst let zapora, čez dve leti pa izpuščen.
Nato je delal v zunanji trgovini, leta 1962 pa je postal direktor Industrije usnja Vrhnika. Pod njegovim vodstvom se je ta modernizirala in se razvila v enega izmed integracijskih središč naše usnjarske industrije. Leta 1972 mu je Gospodarska zbornica Slovenije med prvimi podelila najvišje priznanje za gospodarske dosežke – Kraigherjevo nagrado. Anton Debevec se je rodil na današnji dan leta 1923 v Ivanjem selu pri Cerknici.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov