Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar, ilustrator in scenograf VIKTOR COTIČ je kot mnogi slovenski umetniki študiral na dunajski slikarski akademiji, po diplomi pa je v Zadru, Mariboru in Ljubljani poučeval risanje. Leta 1919 je v Mariboru ustanovil Umetnostni klub Ivana Groharja in postal njegov prvi predsednik. Slikal je v olju in akvarelu, ustvarjal pa je tudi lesoreze ter bil izvrsten ilustrator. Njegovi najljubši motivi so bili ljudje in krajine. Slogovno ga umeščajo v realizem, zaznavni pa so vplivi impresionizma, secesije in barvnega ekspresionizma. Viktor Cotič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu.
—–
Kipar FRANČIŠEK SMERDU je študiral na likovni akademiji v Zagrebu in tam leta 1933 končal specialko pri priznanem umetniku Ivanu Meštroviću. Po drugi svetovni vojni je postal redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1949 prejel Prešernovo nagrado. Njegov opus obsega predvsem kipe v mavcu, žgani glini, kamnu, marmorju in bronu. Modeliral ali klesal je ženske akte, različne figuralne kompozicije, portrete, nagrobne reliefe z religioznimi motivi in spomenike.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil soustvarjalec plastično umirjenega modelirnega kiparstva, ki se je kot druge umetnosti vračalo k realizmu. Z ženskimi figuricami iz žgane gline je ustvaril zbirko male plastike, ki mu je prinesla oznako liričnega kiparja. Po drugi svetovni vojni je med drugim ustvaril mogočen spomenik Franceta Prešerna v Kranju ter kip Ilegalca v Ljubljani. Frančišek Smerdu se je rodil na današnji dan leta 1908 v Postojni.
—–
V Prekmurju, ki je za časa Avstro-Ogrske pripadalo madžarski polovici monarhije, skoraj ni bilo slovenskega meščanstva in narodno-političnega gibanja. Pred prvo svetovno vojno pa so slovenski narodno zavedni duhovniki vendarle uspešno dokazovali, da v Prekmurju živijo Slovenci. Načelo “Slovenci na Ogrskem naj ohranijo svoj stari jezik” so uresničevali predvsem z izdajanjem verskih knjig in brošur v prekmurskem narečju.
Po nabožnem časopisu “Marijin list”, ustanovljenem leta 1904, je na današnji dan pred sto leti izšla prva številka tednika “Novine za Vogrske Slovence” s podnaslovom “Pobožen, drűžbeni, pismeni list”. Veliko pozornost so posvečale slovenskemu srednjemu kmetu, imele narodnobuditeljsko vlogo na obrobju slovenstva in vzgajale bralce v strpnem katoliškem duhu. V obdobju med obema vojnama so tednik preimenovali v “Novine Slovenske krajine”, izhajal pa je vse do madžarske okupacije Prekmurja aprila leta 1941.
—–
STANE UREK, pojem radijskega športnega reporterstva, se je rodil na današnji dan leta 1931 v Ljubljani. Že od mladih nog je bil privržen športu; z njim se je kot košarkar in košarkarski trener tudi aktivno ukvarjal. Na ljubljanski radio je prišel leta 1956, potem ko je kot prvi diplomant končal visoko šolo za telesno kulturo. Kot reporter s številnih domačih in mednarodnih športnih tekmovanj in urednik, je v radijsko poročanje uvedel vrsto novosti.
Z neposrednimi prenosi je poslušalcem približal nove športne zvrsti, vseskozi je iskal slovenske besede za tuje športne izraze in se trudil poslušalcem hitro in kar najbolj verodostojno predstaviti dogajanja na prizorišču. Staneta Ureka so še posebej cenili prijatelji športne rekreacije, saj jim je dajal veliko koristnih napotkov za zdravo življenje v naravi ter širil zavest o pomenu športa v vseh življenjskih obdobjih. Za svoje dolgoletno delo ob radijskem “športnem” mikrofonu je prejel tudi Bloudkovo nagrado.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar, ilustrator in scenograf VIKTOR COTIČ je kot mnogi slovenski umetniki študiral na dunajski slikarski akademiji, po diplomi pa je v Zadru, Mariboru in Ljubljani poučeval risanje. Leta 1919 je v Mariboru ustanovil Umetnostni klub Ivana Groharja in postal njegov prvi predsednik. Slikal je v olju in akvarelu, ustvarjal pa je tudi lesoreze ter bil izvrsten ilustrator. Njegovi najljubši motivi so bili ljudje in krajine. Slogovno ga umeščajo v realizem, zaznavni pa so vplivi impresionizma, secesije in barvnega ekspresionizma. Viktor Cotič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu.
—–
Kipar FRANČIŠEK SMERDU je študiral na likovni akademiji v Zagrebu in tam leta 1933 končal specialko pri priznanem umetniku Ivanu Meštroviću. Po drugi svetovni vojni je postal redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1949 prejel Prešernovo nagrado. Njegov opus obsega predvsem kipe v mavcu, žgani glini, kamnu, marmorju in bronu. Modeliral ali klesal je ženske akte, različne figuralne kompozicije, portrete, nagrobne reliefe z religioznimi motivi in spomenike.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil soustvarjalec plastično umirjenega modelirnega kiparstva, ki se je kot druge umetnosti vračalo k realizmu. Z ženskimi figuricami iz žgane gline je ustvaril zbirko male plastike, ki mu je prinesla oznako liričnega kiparja. Po drugi svetovni vojni je med drugim ustvaril mogočen spomenik Franceta Prešerna v Kranju ter kip Ilegalca v Ljubljani. Frančišek Smerdu se je rodil na današnji dan leta 1908 v Postojni.
—–
V Prekmurju, ki je za časa Avstro-Ogrske pripadalo madžarski polovici monarhije, skoraj ni bilo slovenskega meščanstva in narodno-političnega gibanja. Pred prvo svetovno vojno pa so slovenski narodno zavedni duhovniki vendarle uspešno dokazovali, da v Prekmurju živijo Slovenci. Načelo “Slovenci na Ogrskem naj ohranijo svoj stari jezik” so uresničevali predvsem z izdajanjem verskih knjig in brošur v prekmurskem narečju.
Po nabožnem časopisu “Marijin list”, ustanovljenem leta 1904, je na današnji dan pred sto leti izšla prva številka tednika “Novine za Vogrske Slovence” s podnaslovom “Pobožen, drűžbeni, pismeni list”. Veliko pozornost so posvečale slovenskemu srednjemu kmetu, imele narodnobuditeljsko vlogo na obrobju slovenstva in vzgajale bralce v strpnem katoliškem duhu. V obdobju med obema vojnama so tednik preimenovali v “Novine Slovenske krajine”, izhajal pa je vse do madžarske okupacije Prekmurja aprila leta 1941.
—–
STANE UREK, pojem radijskega športnega reporterstva, se je rodil na današnji dan leta 1931 v Ljubljani. Že od mladih nog je bil privržen športu; z njim se je kot košarkar in košarkarski trener tudi aktivno ukvarjal. Na ljubljanski radio je prišel leta 1956, potem ko je kot prvi diplomant končal visoko šolo za telesno kulturo. Kot reporter s številnih domačih in mednarodnih športnih tekmovanj in urednik, je v radijsko poročanje uvedel vrsto novosti.
Z neposrednimi prenosi je poslušalcem približal nove športne zvrsti, vseskozi je iskal slovenske besede za tuje športne izraze in se trudil poslušalcem hitro in kar najbolj verodostojno predstaviti dogajanja na prizorišču. Staneta Ureka so še posebej cenili prijatelji športne rekreacije, saj jim je dajal veliko koristnih napotkov za zdravo življenje v naravi ter širil zavest o pomenu športa v vseh življenjskih obdobjih. Za svoje dolgoletno delo ob radijskem “športnem” mikrofonu je prejel tudi Bloudkovo nagrado.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov