Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob začetku krščanstva med Slovenci se je med evropskimi samostani razširila navada, da so se med seboj povezovali v molitvi, in to zapisovali v bratovščinsko knjigo. Podobno so imena romarjev zapisovali v evangeliarije, imena umrlih pa v nekrologije. Imena slovenskih in slovanskih romarjev v letih od 784 do 907 so vpisana v bratovščinsko knjigo samostana svetega Petra v Salzburgu, na primer: Lepa, Vítigoj, Tihomir, Pribíla, Mírica, Radovín, Dobrožín in Ljubostún. Zaradi starosti so takšni seznami v bratovščinskih knjigah dragocen vir za študij imen, naseljevanja in vpliva verskih središč.
—–
Vojskovodja JAN VITOVEC je domnevno izviral iz revne češke viteške družine. Kot najemnik je poveljeval celjski vojski in odigral odločilno vlogo v vojni med Celjskimi grofi in Habsburžani v letih od 1439 do 43 ter nato v bojih Celjskih na Ogrskem in Hrvaškem. V naslednjih letih je sodeloval v spopadih med Matijo Korvinom in Friderikom III. za ogrsko krono. Za plačilo je dobil več gradov in posesti. V slovenskem ljudskem pesništvu se je Vitovec verjetno ohranil kot Pegam v pesmi o Pegamu in Lambergarju. Rojstni datum vojskovodje Jana Vitovca ni znan, umrl pa je leta 1468 na Hrvaškem.
—–
Nadškofijski arhiv v Ljubljani hrani tako imenovani Mengeški rokopis – slovenska besedila, zapisana v pêtih zvezkih krstnih matic župnije Mengeš v letih od 1584 do 1662. Ob latinskih imenih novorojencev in botrov so nekateri krstitelji – župniki in kaplani – zapisali tudi šaljive verze o prisotnih osebah, zlasti botrih, ki niso dali za pijačo. Anton Zdešar, ki je leta 1937 našel ta besedila s slovenskimi krstnimi imeni, imeni duhovnikov in okoli dvesto verzi, je opozoril na možnost, da se podobno gradivo, zanimivo za zgodovinarje, etnologe, slaviste in teologe, skriva tudi v drugih slovensko pisanih krstnih maticah.
—–
Zdravnik JERNEJ SCHOBER se je rodil v prvi polovici 16. stoletja. Deželni stanovi na Kranjskem so mu podelili štipendijo za študij medicine v Ingolstadtu. Kot deželni fizik v Novem mestu je leta 1598 v nemščini spisal “Navodilo ter prvi in potrebni poduk, kako naj se lekarnar vede, kaj naj stori in kaj naj opusti”. To pisanje je najstarejša listina o dolžnostih lekarnarjev in zdravnikov na Kranjskem.
—–
Pisatelj in publicist ANTON TERBOVEC se je rodil na današnji dan leta 1882 v Žirovnici pri Sevnici. Kmalu se je odselil v Ameriko in se preživljal kot tovarniški delavec, vrtnar in rudar. Vrsto let je tudi krošnjaril po Združenih državah Amerike in publicistu Juriju Matêju Trunku pomagal zbirati fotografsko gradivo za knjigo o slovenskem izseljenstvu “Amerika in Amerikanci”, ki je izšla leta 1912. Bil je član Slovenske podporne jednote, nekaj let tudi predsednik njenega glavnega nadzornega odbora in glavni blagajnik ter član direktorija Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Potopisne, avtobiografske in spominske pripovedi je Anton Terbovec objavljal v slovenskih časopisih in revijah v Združenih državah Amerike, pisal pa je tudi kratke ljubezenske zgodbe in črtice za otroke.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ob začetku krščanstva med Slovenci se je med evropskimi samostani razširila navada, da so se med seboj povezovali v molitvi, in to zapisovali v bratovščinsko knjigo. Podobno so imena romarjev zapisovali v evangeliarije, imena umrlih pa v nekrologije. Imena slovenskih in slovanskih romarjev v letih od 784 do 907 so vpisana v bratovščinsko knjigo samostana svetega Petra v Salzburgu, na primer: Lepa, Vítigoj, Tihomir, Pribíla, Mírica, Radovín, Dobrožín in Ljubostún. Zaradi starosti so takšni seznami v bratovščinskih knjigah dragocen vir za študij imen, naseljevanja in vpliva verskih središč.
—–
Vojskovodja JAN VITOVEC je domnevno izviral iz revne češke viteške družine. Kot najemnik je poveljeval celjski vojski in odigral odločilno vlogo v vojni med Celjskimi grofi in Habsburžani v letih od 1439 do 43 ter nato v bojih Celjskih na Ogrskem in Hrvaškem. V naslednjih letih je sodeloval v spopadih med Matijo Korvinom in Friderikom III. za ogrsko krono. Za plačilo je dobil več gradov in posesti. V slovenskem ljudskem pesništvu se je Vitovec verjetno ohranil kot Pegam v pesmi o Pegamu in Lambergarju. Rojstni datum vojskovodje Jana Vitovca ni znan, umrl pa je leta 1468 na Hrvaškem.
—–
Nadškofijski arhiv v Ljubljani hrani tako imenovani Mengeški rokopis – slovenska besedila, zapisana v pêtih zvezkih krstnih matic župnije Mengeš v letih od 1584 do 1662. Ob latinskih imenih novorojencev in botrov so nekateri krstitelji – župniki in kaplani – zapisali tudi šaljive verze o prisotnih osebah, zlasti botrih, ki niso dali za pijačo. Anton Zdešar, ki je leta 1937 našel ta besedila s slovenskimi krstnimi imeni, imeni duhovnikov in okoli dvesto verzi, je opozoril na možnost, da se podobno gradivo, zanimivo za zgodovinarje, etnologe, slaviste in teologe, skriva tudi v drugih slovensko pisanih krstnih maticah.
—–
Zdravnik JERNEJ SCHOBER se je rodil v prvi polovici 16. stoletja. Deželni stanovi na Kranjskem so mu podelili štipendijo za študij medicine v Ingolstadtu. Kot deželni fizik v Novem mestu je leta 1598 v nemščini spisal “Navodilo ter prvi in potrebni poduk, kako naj se lekarnar vede, kaj naj stori in kaj naj opusti”. To pisanje je najstarejša listina o dolžnostih lekarnarjev in zdravnikov na Kranjskem.
—–
Pisatelj in publicist ANTON TERBOVEC se je rodil na današnji dan leta 1882 v Žirovnici pri Sevnici. Kmalu se je odselil v Ameriko in se preživljal kot tovarniški delavec, vrtnar in rudar. Vrsto let je tudi krošnjaril po Združenih državah Amerike in publicistu Juriju Matêju Trunku pomagal zbirati fotografsko gradivo za knjigo o slovenskem izseljenstvu “Amerika in Amerikanci”, ki je izšla leta 1912. Bil je član Slovenske podporne jednote, nekaj let tudi predsednik njenega glavnega nadzornega odbora in glavni blagajnik ter član direktorija Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Potopisne, avtobiografske in spominske pripovedi je Anton Terbovec objavljal v slovenskih časopisih in revijah v Združenih državah Amerike, pisal pa je tudi kratke ljubezenske zgodbe in črtice za otroke.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov