Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Literarni zgodovinar in teoretik AVGUST ŽIGON je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je na današnji dan leta 1877 v Ajdovščini. Po maturi na gimnaziji v Gorici je študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave. V njih je zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije.
Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja pa je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu.
—–
Politično društvo tržaških Slovencev “Edinost” je bilo ustanovljeno novembra leta 1874. Njegovi člani so že kmalu začeli načrtovati izdajanje časnika, a ker se z Goričani niso mogli dogovoriti o skupnem glasilu primorskih Slovencev, so se odločili za svoj lastni časnik. Imenovali so ga enako kot društvo, Edinost; prva številka je izšla na današnji dan leta 1876, zadnja pa septembra leta 1928.
—–
Akademik ANTON TRSTENJAK je leta 1929 na univerzi v Innsbrucku doktoriral iz filozofije in nato še iz teologije. Do upokojitve leta 1973 je bil profesor na teološki fakulteti v Ljubljani in večkrat tudi njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih fakultetah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov, leta 1979 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v 80-ih letih prejšnjega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življensko geslo je bilo: Za človeka gre. Psiholog, filozof in teolog Anton Trstenjak je objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, med njimi približno 50 v tujih jezikih, in napisal več kot 50 knjig. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Rodmóšcih pri Gornji Radgoni.
—–
V Trstu in okolici je na današnji dan leta 1911 potekalo ljudsko štetje. Politično društvo Edinost je ves čas popisa protestiralo proti načinu štetja. Tržaški magistrat si je namreč z nedovoljenimi sredstvi prizadeval za to, da bi “našteli” čim manj prebivalcev, katerih občevalni jezik je bila slovenščina. Zaradi teh protestov in interpelacij slovenskih poslancev na Dunaju so se avstrijske oblasti odločile za revizijo štetja. Drugi popis je potekal septembra in oktobra istega leta. Novo štetje je pokazalo, da je v Trstu in okolici približno 20.000 Slovencev več, kot jih je naštel tržaški magistrat. Uspeh revizije v Trstu je sprožil revizijo tudi v Gorici.
—–
Na današnji dan leta 1943 je legendarni partizanski Pohorski bataljon bil svoj poslednji boj. Bitka je bila blizu Osankarice na Pohorju. Njegov sicer dobro skrit, a za obrambo neprimeren tabor so Nemci napadli z več kot dva tisoč možmi. Padlo je 69 borcev in bork, Nemci pa so zajeli le enega ranjenega; pozneje so ga ustrelili kot talca. Nemci so o tej, zanje tako pomembni zmagi nad Pohorskim bataljonom, poročali celo vodji nemškega rajha.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Literarni zgodovinar in teoretik AVGUST ŽIGON je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je na današnji dan leta 1877 v Ajdovščini. Po maturi na gimnaziji v Gorici je študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave. V njih je zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije.
Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja pa je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu.
—–
Politično društvo tržaških Slovencev “Edinost” je bilo ustanovljeno novembra leta 1874. Njegovi člani so že kmalu začeli načrtovati izdajanje časnika, a ker se z Goričani niso mogli dogovoriti o skupnem glasilu primorskih Slovencev, so se odločili za svoj lastni časnik. Imenovali so ga enako kot društvo, Edinost; prva številka je izšla na današnji dan leta 1876, zadnja pa septembra leta 1928.
—–
Akademik ANTON TRSTENJAK je leta 1929 na univerzi v Innsbrucku doktoriral iz filozofije in nato še iz teologije. Do upokojitve leta 1973 je bil profesor na teološki fakulteti v Ljubljani in večkrat tudi njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih fakultetah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov, leta 1979 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v 80-ih letih prejšnjega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življensko geslo je bilo: Za človeka gre. Psiholog, filozof in teolog Anton Trstenjak je objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, med njimi približno 50 v tujih jezikih, in napisal več kot 50 knjig. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Rodmóšcih pri Gornji Radgoni.
—–
V Trstu in okolici je na današnji dan leta 1911 potekalo ljudsko štetje. Politično društvo Edinost je ves čas popisa protestiralo proti načinu štetja. Tržaški magistrat si je namreč z nedovoljenimi sredstvi prizadeval za to, da bi “našteli” čim manj prebivalcev, katerih občevalni jezik je bila slovenščina. Zaradi teh protestov in interpelacij slovenskih poslancev na Dunaju so se avstrijske oblasti odločile za revizijo štetja. Drugi popis je potekal septembra in oktobra istega leta. Novo štetje je pokazalo, da je v Trstu in okolici približno 20.000 Slovencev več, kot jih je naštel tržaški magistrat. Uspeh revizije v Trstu je sprožil revizijo tudi v Gorici.
—–
Na današnji dan leta 1943 je legendarni partizanski Pohorski bataljon bil svoj poslednji boj. Bitka je bila blizu Osankarice na Pohorju. Njegov sicer dobro skrit, a za obrambo neprimeren tabor so Nemci napadli z več kot dva tisoč možmi. Padlo je 69 borcev in bork, Nemci pa so zajeli le enega ranjenega; pozneje so ga ustrelili kot talca. Nemci so o tej, zanje tako pomembni zmagi nad Pohorskim bataljonom, poročali celo vodji nemškega rajha.
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Neveljaven email naslov