Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolnik in filolog BLAŽ KUMERDEJ se je vse od splošne vpeljave osnovnošolskega izobraževanja v Avstriji zavzeto ukvarjal z organizacijo šolstva na Kranjskem. Rodil se je na današnji dan leta 1738 v Zagorici pri Bledu. Leta 1773 je na Dunaju končal pravne študije in bil že istega leta imenovan za ravnatelja ljubljanske normalke in to ostal do smrti. Leta 1772 je cesarici Mariji Tereziji poslal predlog za ustanovitev šole, ki naj bi jo obiskovali vsi otroci, ne glede na spol in stanovsko pripadnost. Nove šole ni utemeljeval z oblastem všečno državljansko vzgojo, ampak z njenim prispevkom h gospodarskemu in kulturnemu napredku ljudstva.
Ta predlog je cerkvena in posvetna fevdalna gospoda na Kranjskem odločno zavrnila. Ker pa je bila takrat zamisel o osnovnih šolah v Avstriji zelo aktualna, je bila kljub takemu nasprotovanju s “Splošno šolsko naredbo” leta 1774 osnovna šola uzakonjena. Kumerdej je bil v priznanje za pobudo postavljen za ravnatelja ljubljanske realke. S tiho privolitvijo dvorne pisarne je uveljavljal načelo, da je za učiteljske kandidate na Kranjskem nujno znanje slovenščine, ne pa tudi nemščine. Odtlej si je prizadeval za ustanavljanje čim več slovenskih osnovnih šol in za strokovno izpopolnjevanje učiteljev. Blaž Kumerdej je tudi prevedel in priredil nekaj osnovnošolskih beril iz nemščine.
—–
Ustanovni občni zbor “Slovenskega planinskega drušva” je potekal na današnji dan leta 1893. Pobudo za ustanovitev so dali “piparji”, prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli zaustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati “Planinski vestnik” in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. 1948. leta je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije.
—–
Klasični filolog in prevajalec ALBIN VILHAR je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju ter leta 1924 v Ljubljani promoviral. Bil je gimnazijski profesor v Novem mestu, Zaječarju, Sremskih Karlovcih in od leta 1940 v Beogradu. Tam je napisal več učbenikov za pouk latinščine, več slovarjev, sestavil zbirko latinskih pregovorov in izrekov, predvsem pa se je v srbski literaturi uveljavil kot prevajalec iz nemščine, angleščine, italijanščine ter grščine in latinščine. V slovenščini je leta 1931 objavil knjigo “Órfej in orfizem”. Albin Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1902 v Postojni.
6247 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Šolnik in filolog BLAŽ KUMERDEJ se je vse od splošne vpeljave osnovnošolskega izobraževanja v Avstriji zavzeto ukvarjal z organizacijo šolstva na Kranjskem. Rodil se je na današnji dan leta 1738 v Zagorici pri Bledu. Leta 1773 je na Dunaju končal pravne študije in bil že istega leta imenovan za ravnatelja ljubljanske normalke in to ostal do smrti. Leta 1772 je cesarici Mariji Tereziji poslal predlog za ustanovitev šole, ki naj bi jo obiskovali vsi otroci, ne glede na spol in stanovsko pripadnost. Nove šole ni utemeljeval z oblastem všečno državljansko vzgojo, ampak z njenim prispevkom h gospodarskemu in kulturnemu napredku ljudstva.
Ta predlog je cerkvena in posvetna fevdalna gospoda na Kranjskem odločno zavrnila. Ker pa je bila takrat zamisel o osnovnih šolah v Avstriji zelo aktualna, je bila kljub takemu nasprotovanju s “Splošno šolsko naredbo” leta 1774 osnovna šola uzakonjena. Kumerdej je bil v priznanje za pobudo postavljen za ravnatelja ljubljanske realke. S tiho privolitvijo dvorne pisarne je uveljavljal načelo, da je za učiteljske kandidate na Kranjskem nujno znanje slovenščine, ne pa tudi nemščine. Odtlej si je prizadeval za ustanavljanje čim več slovenskih osnovnih šol in za strokovno izpopolnjevanje učiteljev. Blaž Kumerdej je tudi prevedel in priredil nekaj osnovnošolskih beril iz nemščine.
—–
Ustanovni občni zbor “Slovenskega planinskega drušva” je potekal na današnji dan leta 1893. Pobudo za ustanovitev so dali “piparji”, prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli zaustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati “Planinski vestnik” in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. 1948. leta je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije.
—–
Klasični filolog in prevajalec ALBIN VILHAR je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju ter leta 1924 v Ljubljani promoviral. Bil je gimnazijski profesor v Novem mestu, Zaječarju, Sremskih Karlovcih in od leta 1940 v Beogradu. Tam je napisal več učbenikov za pouk latinščine, več slovarjev, sestavil zbirko latinskih pregovorov in izrekov, predvsem pa se je v srbski literaturi uveljavil kot prevajalec iz nemščine, angleščine, italijanščine ter grščine in latinščine. V slovenščini je leta 1931 objavil knjigo “Órfej in orfizem”. Albin Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1902 v Postojni.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov