Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1861 se je na Verdu pri Vrhniki rodil slikar JOŽEF PETKOVŠEK. Šolal se je v Ljubljani, Münchnu, Benetkah in Parizu. Še preden je dopolnil trideset let, so se mu pojavila prva znamenja duševne bolezni in od takrat je živel med bolnišnico za duševne bolnike in domom. V začetku je slikal pod vplivom italijanskih in francoskih žanrskih realistov, nato pa se je približal impresionizmu. Njegovo osrednje delo je avtobiografska slika “Doma” – hrani jo ljubljanska Narodna galerija. Za življenja kot slikar ni bil cenjen; slovenski umetniki so ga začeli upoštevati šele po smrti, zlasti Rihard Jakopič in Ivan Cankar. Pozneje so Jožefa Petkovška priznali kot predhodnika ekspresionizma in začetnika eksistencialno občutenega slikarstva, tako imenovanega temnega modernizma.
—–
Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajale za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.
Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.
—–
GVIDO VESEL je pred drugo svetovno vojno obiskoval trgovske in zadružne tečaje v Trstu, zaradi ilegalnega delovanja in podpiranja članov revolucionarne organizacije TIGR – Trst, Istra, Gorica, Reka – pa so ga zaprli. Leta 1928 je emigriral v Jugoslavijo in se vključil v sadjarsko in vrtnarsko zadrugo v Černomercu blizu Zagreba, nekaj let pozneje pa je tam organiziral in do leta 1946 vodil prvo jugoslovansko sadno plantažo.
Čez čas je blizu Ptuja ustanovil prvo slovensko sadno plantažo Osojnik ter kmetijsko delovno zadrugo Sloga (poznejši Agrokombinat) v Leskôvcu pri Krškem. Tam je med drugim vpeljal in preskušal ameriške sadne sorte, kordonske in goste gojitvene oblike ter dosegel velike in kakovostne pridelke sadja. Gvido Vesel se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Rudarski strokovnjak JOŽE DUHOVNIK je iz montanistike doktoriral leta 1942 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je delal kot pomočnik glavnega geologa v rudniku v Zvečanu blizu Kosovske Mitrovice, po njej pa je do leta 1982 na ljubljanski tehniški fakulteti predaval kristalografijo, mineralogijo, petrografijo, diferenciacijo magme in geologijo nafte.
Bil je strokovni in nato znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter strokovni sodelavec pri sestavljanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Objavil je vrsto člankov in razprav s področja mineralogioje, petrografije in vede o rudiščih. Leta 1966 je na povabilo organizacije UNESCO sodeloval v New Yorku na simpoziju o nastanku plastovitih rudišč svinca, cinka, barita in fluorita. Jože Duhovnik se je rodil na današnji dan leta 1913 v Mevodah.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1861 se je na Verdu pri Vrhniki rodil slikar JOŽEF PETKOVŠEK. Šolal se je v Ljubljani, Münchnu, Benetkah in Parizu. Še preden je dopolnil trideset let, so se mu pojavila prva znamenja duševne bolezni in od takrat je živel med bolnišnico za duševne bolnike in domom. V začetku je slikal pod vplivom italijanskih in francoskih žanrskih realistov, nato pa se je približal impresionizmu. Njegovo osrednje delo je avtobiografska slika “Doma” – hrani jo ljubljanska Narodna galerija. Za življenja kot slikar ni bil cenjen; slovenski umetniki so ga začeli upoštevati šele po smrti, zlasti Rihard Jakopič in Ivan Cankar. Pozneje so Jožefa Petkovška priznali kot predhodnika ekspresionizma in začetnika eksistencialno občutenega slikarstva, tako imenovanega temnega modernizma.
—–
Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajale za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.
Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.
—–
GVIDO VESEL je pred drugo svetovno vojno obiskoval trgovske in zadružne tečaje v Trstu, zaradi ilegalnega delovanja in podpiranja članov revolucionarne organizacije TIGR – Trst, Istra, Gorica, Reka – pa so ga zaprli. Leta 1928 je emigriral v Jugoslavijo in se vključil v sadjarsko in vrtnarsko zadrugo v Černomercu blizu Zagreba, nekaj let pozneje pa je tam organiziral in do leta 1946 vodil prvo jugoslovansko sadno plantažo.
Čez čas je blizu Ptuja ustanovil prvo slovensko sadno plantažo Osojnik ter kmetijsko delovno zadrugo Sloga (poznejši Agrokombinat) v Leskôvcu pri Krškem. Tam je med drugim vpeljal in preskušal ameriške sadne sorte, kordonske in goste gojitvene oblike ter dosegel velike in kakovostne pridelke sadja. Gvido Vesel se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Rudarski strokovnjak JOŽE DUHOVNIK je iz montanistike doktoriral leta 1942 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je delal kot pomočnik glavnega geologa v rudniku v Zvečanu blizu Kosovske Mitrovice, po njej pa je do leta 1982 na ljubljanski tehniški fakulteti predaval kristalografijo, mineralogijo, petrografijo, diferenciacijo magme in geologijo nafte.
Bil je strokovni in nato znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter strokovni sodelavec pri sestavljanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Objavil je vrsto člankov in razprav s področja mineralogioje, petrografije in vede o rudiščih. Leta 1966 je na povabilo organizacije UNESCO sodeloval v New Yorku na simpoziju o nastanku plastovitih rudišč svinca, cinka, barita in fluorita. Jože Duhovnik se je rodil na današnji dan leta 1913 v Mevodah.
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov