Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naravoslovec FERDINAND SEIDL je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija “Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice”. Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Eden najpomembnejših naravoslovcev svojega časa na Slovenskem in tudi odločni zagovornik varstva narave Ferdinand Seidl se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Novem mestu.
—–
Generalmajor in vojni zgodovinar LADISLAV AMBROŽIČ NOVLJAN je leta 1928 končal učiteljišče v Ljubljani, leta 1952 pa Višjo vojaško akademijo v Beogradu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Dolenjskem, kjer je deloval v mladinskih naprednih društvih, bil član Sokola in se ljubiteljsko ukvarjal z letalstvom. Leta 1942 je kot aktivist Osvobodilne fronte odšel v partizane. Poveljniško pot je začel kot politkomisar, nato pa je bil med drugim komandant Dolenjske operativne cone, Gubčeve brigade ter načelnik glavnega štaba slovenske partizanske vojske. Po kapitulaciji fašistične Italije je s skupino častnikov odšel na Primorsko, kjer je kot poveljnik operativnega štaba organiziral 9. korpus.
Po vojni je bil poveljnik mesta Ljubljana, namestnik poveljnika vojaškega letalstva Jugoslovanske ljudske armade, načelnik glavne uprave civilnega letalstva ter načelnik višje vojaške letalske akademije. Leta 1953 je bil zaradi kritičnosti do družbenih vprašanj demobiliziran in pozneje predčasno upokojen. Ustanovil je Letalsko zvezo Slovenije in bil njen prvi predsednik, posvetil pa se je tudi vojnemu zgodovinopisju. Ladislav Ambrožič Novljan je napisal šest monografij o partizanskih brigadah in dve knjigi spominov: “Po čem je zmaga” in “Pol stoletja pozneje”. Rodil se je na današnji dan leta 1908 v Čatežu ob Savi.
—–
Ameriški izumitelj ALEXANDER GRAHAM BELL je kot profesor za psihologijo govora na univerzi v Bostonu razvijal električni prenos govora. Med preizkušanjem aparata je na današnji dan pred 140-imi leti poklical asistenta, ki je bil oddaljen nekaj sob: “Gospod Watson, pridite sem, rad bi vas videl!” To so bile prve besede v zgodovini, prenesene po telefonu. Še istega leta je Ameriški patentni urad potrdil Bellov patent in v obrazložitvi poudaril, da gre za napravo, “ki telegrafsko prenaša zvok ob pomoči električnega valovanja”.
Bellov telefonski aparat je bil tudi velika privlačnost na razstavi v Philadelphiji, ki so jo nekaj let pozneje pripravili v počastitev stoletnice razglasitve ameriške neodvisnosti. Brazilski cesar Pedro II., ki jo je obiskal, je bil tako presenečen, da je izpustil slušalko in zavpil: “Govorí!” Pospešeno se je začela razvijati telefonska industrija in v začetku prejšnjega stoletja je imel že vsak petdeseti Američan svoj telefon, njegov izumitelj Alexander Graham Bell pa je zaslovel po vsem svetu in seveda tudi obogatel.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Naravoslovec FERDINAND SEIDL je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija “Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice”. Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Eden najpomembnejših naravoslovcev svojega časa na Slovenskem in tudi odločni zagovornik varstva narave Ferdinand Seidl se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Novem mestu.
—–
Generalmajor in vojni zgodovinar LADISLAV AMBROŽIČ NOVLJAN je leta 1928 končal učiteljišče v Ljubljani, leta 1952 pa Višjo vojaško akademijo v Beogradu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Dolenjskem, kjer je deloval v mladinskih naprednih društvih, bil član Sokola in se ljubiteljsko ukvarjal z letalstvom. Leta 1942 je kot aktivist Osvobodilne fronte odšel v partizane. Poveljniško pot je začel kot politkomisar, nato pa je bil med drugim komandant Dolenjske operativne cone, Gubčeve brigade ter načelnik glavnega štaba slovenske partizanske vojske. Po kapitulaciji fašistične Italije je s skupino častnikov odšel na Primorsko, kjer je kot poveljnik operativnega štaba organiziral 9. korpus.
Po vojni je bil poveljnik mesta Ljubljana, namestnik poveljnika vojaškega letalstva Jugoslovanske ljudske armade, načelnik glavne uprave civilnega letalstva ter načelnik višje vojaške letalske akademije. Leta 1953 je bil zaradi kritičnosti do družbenih vprašanj demobiliziran in pozneje predčasno upokojen. Ustanovil je Letalsko zvezo Slovenije in bil njen prvi predsednik, posvetil pa se je tudi vojnemu zgodovinopisju. Ladislav Ambrožič Novljan je napisal šest monografij o partizanskih brigadah in dve knjigi spominov: “Po čem je zmaga” in “Pol stoletja pozneje”. Rodil se je na današnji dan leta 1908 v Čatežu ob Savi.
—–
Ameriški izumitelj ALEXANDER GRAHAM BELL je kot profesor za psihologijo govora na univerzi v Bostonu razvijal električni prenos govora. Med preizkušanjem aparata je na današnji dan pred 140-imi leti poklical asistenta, ki je bil oddaljen nekaj sob: “Gospod Watson, pridite sem, rad bi vas videl!” To so bile prve besede v zgodovini, prenesene po telefonu. Še istega leta je Ameriški patentni urad potrdil Bellov patent in v obrazložitvi poudaril, da gre za napravo, “ki telegrafsko prenaša zvok ob pomoči električnega valovanja”.
Bellov telefonski aparat je bil tudi velika privlačnost na razstavi v Philadelphiji, ki so jo nekaj let pozneje pripravili v počastitev stoletnice razglasitve ameriške neodvisnosti. Brazilski cesar Pedro II., ki jo je obiskal, je bil tako presenečen, da je izpustil slušalko in zavpil: “Govorí!” Pospešeno se je začela razvijati telefonska industrija in v začetku prejšnjega stoletja je imel že vsak petdeseti Američan svoj telefon, njegov izumitelj Alexander Graham Bell pa je zaslovel po vsem svetu in seveda tudi obogatel.
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov