Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naravoslovec FERDINAND SEIDL je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija “Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice”. Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Eden najpomembnejših naravoslovcev svojega časa na Slovenskem in tudi odločni zagovornik varstva narave Ferdinand Seidl se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Novem mestu.
—–
Generalmajor in vojni zgodovinar LADISLAV AMBROŽIČ NOVLJAN je leta 1928 končal učiteljišče v Ljubljani, leta 1952 pa Višjo vojaško akademijo v Beogradu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Dolenjskem, kjer je deloval v mladinskih naprednih društvih, bil član Sokola in se ljubiteljsko ukvarjal z letalstvom. Leta 1942 je kot aktivist Osvobodilne fronte odšel v partizane. Poveljniško pot je začel kot politkomisar, nato pa je bil med drugim komandant Dolenjske operativne cone, Gubčeve brigade ter načelnik glavnega štaba slovenske partizanske vojske. Po kapitulaciji fašistične Italije je s skupino častnikov odšel na Primorsko, kjer je kot poveljnik operativnega štaba organiziral 9. korpus.
Po vojni je bil poveljnik mesta Ljubljana, namestnik poveljnika vojaškega letalstva Jugoslovanske ljudske armade, načelnik glavne uprave civilnega letalstva ter načelnik višje vojaške letalske akademije. Leta 1953 je bil zaradi kritičnosti do družbenih vprašanj demobiliziran in pozneje predčasno upokojen. Ustanovil je Letalsko zvezo Slovenije in bil njen prvi predsednik, posvetil pa se je tudi vojnemu zgodovinopisju. Ladislav Ambrožič Novljan je napisal šest monografij o partizanskih brigadah in dve knjigi spominov: “Po čem je zmaga” in “Pol stoletja pozneje”. Rodil se je na današnji dan leta 1908 v Čatežu ob Savi.
—–
Ameriški izumitelj ALEXANDER GRAHAM BELL je kot profesor za psihologijo govora na univerzi v Bostonu razvijal električni prenos govora. Med preizkušanjem aparata je na današnji dan pred 140-imi leti poklical asistenta, ki je bil oddaljen nekaj sob: “Gospod Watson, pridite sem, rad bi vas videl!” To so bile prve besede v zgodovini, prenesene po telefonu. Še istega leta je Ameriški patentni urad potrdil Bellov patent in v obrazložitvi poudaril, da gre za napravo, “ki telegrafsko prenaša zvok ob pomoči električnega valovanja”.
Bellov telefonski aparat je bil tudi velika privlačnost na razstavi v Philadelphiji, ki so jo nekaj let pozneje pripravili v počastitev stoletnice razglasitve ameriške neodvisnosti. Brazilski cesar Pedro II., ki jo je obiskal, je bil tako presenečen, da je izpustil slušalko in zavpil: “Govorí!” Pospešeno se je začela razvijati telefonska industrija in v začetku prejšnjega stoletja je imel že vsak petdeseti Američan svoj telefon, njegov izumitelj Alexander Graham Bell pa je zaslovel po vsem svetu in seveda tudi obogatel.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Naravoslovec FERDINAND SEIDL je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija “Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice”. Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Eden najpomembnejših naravoslovcev svojega časa na Slovenskem in tudi odločni zagovornik varstva narave Ferdinand Seidl se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Novem mestu.
—–
Generalmajor in vojni zgodovinar LADISLAV AMBROŽIČ NOVLJAN je leta 1928 končal učiteljišče v Ljubljani, leta 1952 pa Višjo vojaško akademijo v Beogradu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Dolenjskem, kjer je deloval v mladinskih naprednih društvih, bil član Sokola in se ljubiteljsko ukvarjal z letalstvom. Leta 1942 je kot aktivist Osvobodilne fronte odšel v partizane. Poveljniško pot je začel kot politkomisar, nato pa je bil med drugim komandant Dolenjske operativne cone, Gubčeve brigade ter načelnik glavnega štaba slovenske partizanske vojske. Po kapitulaciji fašistične Italije je s skupino častnikov odšel na Primorsko, kjer je kot poveljnik operativnega štaba organiziral 9. korpus.
Po vojni je bil poveljnik mesta Ljubljana, namestnik poveljnika vojaškega letalstva Jugoslovanske ljudske armade, načelnik glavne uprave civilnega letalstva ter načelnik višje vojaške letalske akademije. Leta 1953 je bil zaradi kritičnosti do družbenih vprašanj demobiliziran in pozneje predčasno upokojen. Ustanovil je Letalsko zvezo Slovenije in bil njen prvi predsednik, posvetil pa se je tudi vojnemu zgodovinopisju. Ladislav Ambrožič Novljan je napisal šest monografij o partizanskih brigadah in dve knjigi spominov: “Po čem je zmaga” in “Pol stoletja pozneje”. Rodil se je na današnji dan leta 1908 v Čatežu ob Savi.
—–
Ameriški izumitelj ALEXANDER GRAHAM BELL je kot profesor za psihologijo govora na univerzi v Bostonu razvijal električni prenos govora. Med preizkušanjem aparata je na današnji dan pred 140-imi leti poklical asistenta, ki je bil oddaljen nekaj sob: “Gospod Watson, pridite sem, rad bi vas videl!” To so bile prve besede v zgodovini, prenesene po telefonu. Še istega leta je Ameriški patentni urad potrdil Bellov patent in v obrazložitvi poudaril, da gre za napravo, “ki telegrafsko prenaša zvok ob pomoči električnega valovanja”.
Bellov telefonski aparat je bil tudi velika privlačnost na razstavi v Philadelphiji, ki so jo nekaj let pozneje pripravili v počastitev stoletnice razglasitve ameriške neodvisnosti. Brazilski cesar Pedro II., ki jo je obiskal, je bil tako presenečen, da je izpustil slušalko in zavpil: “Govorí!” Pospešeno se je začela razvijati telefonska industrija in v začetku prejšnjega stoletja je imel že vsak petdeseti Američan svoj telefon, njegov izumitelj Alexander Graham Bell pa je zaslovel po vsem svetu in seveda tudi obogatel.
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Neveljaven email naslov